Tiskane izdaje
V redakciji Hvalnice norosti resno razmišljamo o preimenovanju v - hvaležnico norosti. A verjetno ne bo nič iz tega, ker bi Erazem Rotterdamski preglasno protestiral. Najbrž je moralo biti že v njegovih časih veliko norosti, da se jo je odločil hvaliti. Moč hvale je res izjemna, a se težko primerja z močjo hvaležnosti. Ki je neizmerna. Ker, kakor berem, ni sreča tista, ki naredi človeka hvaležnega, temveč je hvaležnost tista, ki nosi mir. Mir pa je - sreča.
Ta teden smo Zasavci hvaležni, da imamo državne uradnike. Brez njih naša mladina ne bi vedela, v čem je strip boljši od norih, pardon, novih omrežij, kdo je lepotec po imenu Alan Ford, zakaj ravno Ford, zakaj ne, recimo, Alan Porsche, kako delujejo »skrivni agenti« po imenu TNT in zakaj ti bedaki zastonj, ne pa za velike denarje, rešujejo svet. Ko te dni prebiram pisma, ki jih mariborska Kibla in Trboveljčani iz TNT, joj, TNM, Trbovelj - novomedijskega mesta, pišejo uradnikom kulturnega ministrstva in »nadministrstva« po imenu SVRK, se počutim kot špijonka Margot iz gornjega stripa. Nekaj vem, pa ne povem. Nekaj imam, pa ne dam v eter. Vem, kdo dreza, in tudi, da se ne »zeza«.
Začelo se je z milijoni, ki jih SVRK, tako vsaj domneva štajerska provinca, ne da podeželju, ker bi jih raje dal beli Ljubljani. Ker se za belo Ljubljano menda skriva beli ovratnik. Zato so Štajerci, kamor se šteje tudi del Zasavcev, napisali odprto pismo z naslovom, izposojenim iz kultnega stripa: Kradem revnim, da dam bogatim. Prestolnica je odreagirala. Žolčno, ostro. Na tej točki se je v epizodi za hip pojavila Margot - tista, ki ve, pa ne pove, nakar je provinca spet udarila. Tokrat s še enim kultnim citatom: Halo Bing, kako kaj brat? Naprej gre tako: »Že opravil izpit za pol'caja?« Ki je, se ve, tudi državni uradnik.
Zasavci smo te dni hvaležni tudi za konkurenco. Ki mora biti, da dela ljudi boljše. Kot je izšpijonirala Margot, smo dobili nov spletni portal Naše Zasavje. Portal prinaša lokalne vesti, pod rubriko Bodite na tekočem pa tudi linke do »velikih bratov«, kot je Delo, do političnih strank in celo do tvitov visokih državnih uradnikov. Margot sporoča Darjanu Savšku, uredniku: »Kar tako naprej. Če želiš zmagat', ne smeš izgubit.«
V provinci smo minulo soboto imeli dan diplomatov. V Zagorje je prišel cvet najvišjih tujih državnih uradnikov pri nas. Prvi Zagorjan Švagan jih je peljal k velikemu bratu Drnovšku. Tam se je pol ure šepetalo v osmih jezikih pa še v angleščini, pogrešali smo le kakšnega visokega indijskega gosta, da ga pozdravimo v materinščini. To nalogo je Švagan zaupal prvemu zasavskemu razvojniku Tadeju Špitalarju, ki ima Indijo v malem prstu. Žal gospoda z vzhoda ni bilo. Ob Drnovškovi bisti je Margot zato lahko navrgla samo še: Tu počiva, kogar ni več. In izginila v smeri TNT, joj, TNM ...
