Zasavska hvalnica norosti: Ranjenci z obale Save

Še dobro, da imamo Butalce za sosede, pravi Božo Dukič.

Objavljeno
17. november 2017 13.20
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Upanja za Zasavje je vse manj. To bo potrdil vsakdo, ki je prebral odo ranjenemu mestu - Barceloni - po tistem, ko se je na njeni osrednji, a že dolgo ne več najlepši ulici, Las Ramblas, zgodil teroristični napad v Alahovem imenu.

Juan Moreno, sin Kataloncev na delu v Nemčiji, pravi, da je Barcelona, rojstni kraj njegovih staršev, mesto, v katerega se ni težko zaljubiti. Kjer so nekoč stale tovarne in beznice osamljenih mornarjev ter (tudi) odsluženih prostituk, je zdaj plaža. Nanjo se zgrinjajo turisti in hvalijo paello, čeprav znajo doma narediti boljšo. Zgrinjajo se tudi na Las Ramblas, po kateri so domačini nekoč »ramblehali«*, zdaj pa tudi tega več ne počno. Je na njej preveč turistov.

Tudi Zasavje je ranjeno in bi potrebovalo svojo odo. Tudi Zasavje »napadajo«. Ne sicer v Alahovem, ampak v imenu sežiganja odpadkov. Včasih se zdi, da Zasavci ne potrebujejo sovražnika od zunaj, ker so si sami največji sovragi. Kajti eni bi še vedno imeli raje sežigalnico kot hidroelektrarno. Ker slednjo je treba še zgraditi. In preden bo končana, bi lahko sežgali na milijone ton odpadkov. In tudi kasirali - milijone. Zasavci niso kot Katalonci. Zasavci nimajo nič proti tovarnam na obali Save. V Trbovljah se mnogi raje zgledujejo po »zdravem« mestu Dunaju in sežigalnici, kjer na leto sežgejo 250.000 ton komunalnih odpadkov. In če sežig tone odpadkov stane 200 evrov, je to čudovitih 50 milijonov v enem samem letu.

Čeprav je v obliki ekstradobičkov trboveljska tovarna na obali Save že zdavnaj poravnala vlaganja tujega lastnika, bi nekateri v njeni peči še kar sežigali. Če bi bila ta peč premalo, pa je tu še Tet s pretovorno postajo, ravno pravšnjo za odpadke.

Pred dnevi sem prejela pismo gospoda Boža Dukiča, tajnika Zensa. Gospod si želi široke javne razprave na temo sežiganja odpadkov, katere zdaj veselo vozimo v obdelavo in tako dajemo zaslužek sosedom Avstrijcem. Naš občan se lahko počuti, kakor ovca pred striženjem, pravi gospod Dukič, saj za odvoz odpadkov dobro plača; vsi, ki sodelujejo v tem procesu, so poplačani - tujec, ki je iz naših odpadkov proizvedel energijo, celo dvakrat. »Še dobro, da imamo Butalce za sosede,« je zapisal v slovo.

Moram reči, da sem se pošteno zamislila nad »njegovimi« Butalci. Glede na to, da imajo Avstrijci zdaj svojega - oprostite - Kurza, se bojim, da se bodo Trbovci tudi politično, ne le ekološko, želeli zgledovati po severnih sosedih in da prihodnje leto poleg sežigalnice dobijo še - župana. Slišim, da prva gospodična Gabrič po odličnem rezultatu svojega prijatelja Marjana Šarca razmišlja, da bi se parlamenta lotila kar prek njegove stranke. Toda! O tem menda razmišlja še en MŠ - Matjaž Švagan. Rešitev za Trbovlje je na dlani: Švagana prihodnji teden izvolijo v državni svet, da bodo lahko Gabričevo poslali služit parlamentu in na čelo občine postavili osebo z - organom več.

*ramblejar - pohajkovati