Tiskane izdaje
Lafarge Cement spet zažiga. Tokrat ne z odpadki, ampak s skejtparkom, ki bi ga nekateri radi videli v njihovi školjki, Lafarge sam pa nekoliko manj. No, govora je o bazenski školjki. So rekli fantje z Izlak, tisti, ki so čistili Medijske toplice, da o, kako dobro jih kopirajo v Trbovljah. Tudi oni namreč v medijskih bazenih počnejo vse sorte - razen namakajo se ne.
In ker tega ne počnejo, pa bi radi, je prvi Zagorjan Švagan na začetku poletja sklenil, da jim uredi namakanje drugod. Če se že doma ne morejo. Dogovoril se je z Rimljani, se pravi z lastniki bazenov v Rimskih toplicah, in Zagorjane je avtobus vse dolgo vroče poletje pobiral po vsej dolgi suhi dolini ter jih za samo nekaj evrov skupaj z bazensko vstopnico vozil v Rimske. Švagan si je spet pridobil nekaj glasov svojih ljudi, a ta zgodba bi se lahko končala tudi drugače, slišim. S skaljeno rimsko vodo ...
Vanjo je namreč zabredla trbovska podžupanja Gabričeva Jasna. Zagorjani še danes ne vedo, ali je bila to njena solo akcija, priprava na županske volitve prihodnje leto s sloganom svojeglavo krmilo in nezanesljive zavore, ali sta jo morda naštudirala skupaj z županom Vilijem Trevnom. Ker na občini Trbovlje brez župana ni zaželeno niti kihniti, bo verjetno držala druga hipoteza. Bistvo je, da so izlaški mladci, tisti, ki so to poletje zaradi izlaških bazenov precej pljuvali po svoji občini in županu Švaganu, lepega dne dobili klic iz Trbovelj. Pravijo, da je bil tako lepo zapakiran in v celofan zavit, da je po telefonu »drčalo« precej bolj ko v izlaški bazenski školjki, pa je že nekaj let brez vode.
Trbovska ponudba je bila taka: kaj bi se, Zagorjani, vozili tako daleč, v rimske školjke namakat, mi vam damo petdeset kart za naš, trboveljski bazen, pa pridite k nam. A je treba napisati, da izlaškim mladcem ni spodrsnilo na trbovski žajfnici, eeh, ponudbi in da kljub poletni jezi »svojega« župana niso pustili na suhem?
Sicer pa so od rimsko-zagorske zgodbe imeli korist tudi v Trbovljah. V njej se namreč skriva dolgo iskani odgovor na vprašanje, zakaj Borutu Dolancu Doliju, prvem možu trboveljske SDS, junija, ko je doma na športnih igrah gostil vso strankino smetano s češnjo, eeh, prvakom Janšo vred, župan Vili ni mogel »zrihtat'« dovolj senčnikov zanje, zagorski Matjaž pa jih je takoj. Sem vedela, da ne more biti naključje: iz Rimskih so jim jih pripeljali!
Mimogrede: tudi Doli si je spomladi, bilo je ravno v času, ko se pirhi barvajo, omislil solo akcijo. Kot direktor stanovanjskega podjetja je najemnikom podaril jajca. Od tistihdob velja za edinega šefa daleč naokrog z - jajci.
Je te dni poskušal Zagorjane kopirati tudi sam prvi Ljubljančan Zoran. Tako kot je Švagan po rojaku Janotu poimenoval mestni park, tako je zdaj hotel po velikem Slovencu, stoletniku Borisu Pahorju, trg poimenovati tudi Zoran. Boris je imel srečo, da se je lahko sam ubranil. Zoranu je povedal, kar si je morda tudi »naš Jano« nekoč mislil: da se take stvari delajo po smrti ... In tako je Zoran že v drugo »skoz' padu«. Prvič so ga prehiteli - Janotovi Zagorjani.
