Tiskane izdaje
Nekoč so nas učili, da se crknjenega konja ne brca. Ko so začele kot muhe cepati zasavske firme, so rekli: Zasavje crkuje. Knapi so protestirali, se zaprli v jame, dobili nekaj milijonov. A več sto jih mora oditi. Ker jame bodo itak crknile. Ko so se odločili likvidirati Termoelektrarno, so termaši protestirali, zažgali en crknjen avto z odpada, nazadnje pa dobili odpravnine in skoraj sto jih je moralo oditi. Kdo pa jamči, da tudi elektrarniški kotel ni tik pred tem, da crkne?
Potem je tu še Lafarge Cement (LC), slovenski rekorder v onesnaževanju z benzenom. Od tega bi lahko pocrkali Zasavci. Lastnik ga je poslal v mirovanje, ker mu ni uspelo dobiti okoljskega dovoljenja za kurjenje odpadkov, pravzaprav neke vrste crkovino plastične, gumarske in naftne industrije; večina ljudi je zato morala oditi. In zdaj se je pojavil lafargeevec Andrej Sopotnik ter v zadnji številki tovarniškega časopisa LC Tim najbrž z namenom, da izpolni še eno zadnjih osebnih poslanstev tistim, ki ga plačujejo, dobesedno zbrcal že tako crknjeno Zasavje.
Ki se po njegovem vrača, kjer je bilo pred železno cesto Dunaj-Trst in kjer je življenje tako slabo, da gre slabše le še enemu delu Bolgarov, Romunov, Madžarov in Poljakov. Skratka, zabredla zgodba, pravi naš Andrej. In se zgraža nad filozofijo zasavskih rojakov, ki v pokvarjenih tujcih, teh umazanih kapitalistih (vse v narekovaju), vidijo idealnega nasprotnika, zato mu tudi ne dovolijo, da bi iz teh crknjenih, pardon, lepih krajev koval dobičke.
Na koncu Andrej zbrca še Eko krog, lokalne skupnosti, medije, med drugim posebno klofuto primaže časniku, ki je v povprečju objavil sedemdeset prispevkov o Lafargeu na leto, nakar se loti še države in njenih institucij. Svoj osebni pogled na propad sklene z razumevanjem usode, ki je doletela njegove kolege, ki so po dolgih letih poštenega dela ostali brez službe, in s hvalospevom lastniku. Ki je zdaj združen, francosko-švicarski, in se mu reče LafargeHolcim. Vsepočezno brcanje Andrej konča z vprašanjem: Če bi bili vi v vlogi lastnika cementarne, kako dolgo bi vztrajali?
Dobro, če me že sprašuje: če bi bila jaz lastnica LC, bi že davno šla v tovarno in temeljito izprašila predale vodilnih, zaradi katerih so pošteni ljudje v cementarni ob službo. Vodilni namreč niso niti v desetih letih znali spisati takšne vloge za okoljsko dovoljenje, ki bi pila - cement. Morda pa zdaj pridejo Švicarji dol. Ti se ne bodo delali Francoza ...
Slišim, da je napeto tudi v trboveljski mestni hiši. Da jih je tudi tam vse več, ki znajo - brcati. Menda so naše občinske punce z županjo Jasno Gabrič na čelu na mesto uradnika, ki so ga na pomlad zbrcali, posedle - nogometaša, ki ima najbrž tudi druga ustrezna znanja. Prav zaradi znanja pa je iz igre skoraj odšel prvi občinski financar Kristjan Dolinšek. Se pravi, hotel je z občine, ker je naporno, da piščeta vse pogosteje mislijo, da več od petelina vedo. Čisto zares pa je odšel neki drugi Dolinšek. Poslanec SMC Marjan, ki ni več vodja koordinacijske skupine za Zasavje. Zdaj je to Posavec, minister Zdravko. Počivalšek. Za crknit'.
