Tiskane izdaje
Nemara še nikoli doslej v družbi ni bilo toliko zavedanja o tem, kako vrtoglavo hitro se spreminja ritem vsakdanjega življenja.
Ta nas neizogibno sili v kolektivno spoznanje, da živimo v času, ko nostalgija po preteklosti ne more več v ničemer omiliti sedanjosti. Realnost, v kakršni živimo, ne dopušča več ležernosti. Razmere v svetu človeškemu udobju in brezbrižnosti niso več naklonjene. Možnost izbire je bila veličastna skovanka za neke druge čase.
Danes se svet spoprijema samo še z velikimi problemi. Torej izvorno s tem, kar je nezaželeno in težko rešljivo. Z nečim, kar je treba odpraviti,kar povzroča skrbi. Toda tudi vsak problem ima dve plati: lahko je ovira, ki nas ustavlja, lahko je velik izziv, v katerem se skrivajo čudovite priložnosti.
V reviji, ki jo boste jutri držali v rokah, smo se odločili za izzive. Lotili smo se vprašanja, ki nas zaradi vedno bolj zaostrenih razmer v svetu, izhajajoč iz kompleksnih odnosov v politiki, gospodarstvu in družbi v celoti, mora vznemirjati in siliti k iskanju odgovorov.
Kateri so torej pomembni izzivi, s katerimi se bo tudi Slovenija morala spopasti v prihodnjem letu? Razmisleke o tem ponujamo v Izzivih, posebni prilogi Dela. Zato smo Izzive opremili z logotipom D'16, s čimer smo želeli nakazati vsebinsko usmerjenost časopisa v prihodnost.
Pri tem velja poudariti: preteklost ni namenjena pozabi, pač pa se je iz nje mogoče veliko naučiti. Strast in politika morda na prvi pogled ne sodita skupaj. A v nadaljevanju boste lahko prebrali, da so žalost, upor in strast sestavni del politike, pa tudi o tem, kdo je gojil strastno razmerje s politiko in kaj si je dobro pri tem zapomniti. Kot ne gre spregledati brezkompromisne resnice enega izmed naših sogovornikov, ki pravi: ko hočejo ljudje živeti prek svojih zmožnosti,ne izbirajo sredstev, vojna pa je samo eden od mehanizmov pohlepa, da se nekdo dokoplje do nečesa, česar ne more ustvariti sam.
Kaj pa Slovenija? Ta bi lahko bila bolj svetla zvezda na mednarodni sceni, kot je ta hip, ugotavlja predsednik države. Da, lahko bi bila. In četrt stoletja samostojne države in današnje življenje v njej sta dovolj dober razlog za temeljito revizijo, kje smo, in zlasti, kje si želimo biti v prihodnje. Sicer pa - novo leto počasi trka na vrata.
Vsak nov začetek običajno v nas vzbudi samoizpraševanje o tem, kar je za nami, in najbrž še bolj o tem, kaj nas čaka. Čeprav nas čas obračunov po svoje nujno vrača v preteklost, se vanjo z zornega kota vsakega sedanjega trenutka ne moremo več vračati. Vstopanje v še tako negotovo prihodnost pa ne sme zamegliti bistrega pogleda.
Če kdaj, potem zdaj potrebujemo razsodnost, treznost in premišljenost. Znana je misel, da življenje pred nas postavlja samo tiste probleme, ki smo jih dejansko sposobni premagati. Toda šele ko probleme razumemo zgolj kot zares velike izzive, se začno odpirati nova obzorja.
Spoštovane bralke in bralci, naj vam novo leto širi duha in odpira široka obzorja in v njem se ne ustavite pred novimi izzivi.
***
V uredništvu Dela smo se lotili vprašanja, ki nas zaradi vedno bolj zaostrenih razmer v svetu, izhajajoč iz kompleksnih odnosov v politiki, gospodarstvu in družbi v celoti, mora vznemirjati in siliti k iskanju odgovorov.
Kateri so torej pomembni izzivi, s katerimi se bo tudi Slovenija morala spopasti v prihodnjem letu? Razmisleke o tem ponujamo v Izzivih, posebni prilogi Dela, ki smo jo opremili z logotipom D'16, s čimer smo želeli poudariti vsebinsko usmerjenost časopisa v prihodnost.
Obsežno revijo na 84 straneh najdete v soboto, 12. decembra, priloženo Delu.
Uredništvo Dela
