Zdrava pamet

Pravzaprav smo imeli več sreče kot pameti, da je konec januarja Marjan Šarec vizionarsko odstopil in da so za to vojno vihro imenovali Janeza Janšo, generala po genomu. Samo mislimo si lahko, kateri drugi slovenski politik bi bil sposoben v teh razmerah udariti z mizo po roki (prav ste prebrali) in vzpostaviti red. Če odmislimo domove starejših (kjer niti generalu ne uspeva), je ena bitka skoraj za nami. Slovenija se bo dan po velikonočnem ponedeljku začela spraševati, kako naj se vojska čez bojno polje pomakne na novo frontno črto, globlje v sovražnikovo žrelo.

Dobljena bo bitka, vojna nikakor, zato nikakor ne hvalimo generala pred nočjo. Tukaj je še en ampak. Da si namreč kritike na račun tega, kar mu gre, niti ne upam izreči. Lahko bi me povozili, mi zrezali gume, odklopili z respiratorja in bi cvilil, mi še naprej dajali piti ricinusovo olje, lepili »žlepe«, ker pač mislim po svoje. Že pred vojno so se formirale ekipe, Italijani jim pravijo škvadre, ki sramotijo z neresnicami, z diskvalifikacijami, diskreditacijami ... Izrazito in izstopajoče mikavna postaja v tej vojni želja po prevzemu monopola nad eno samo, netestirano in praviloma okuženo resnico!

Nasvet, ki ga najpogosteje slišimo zadnje dni o tem, kako naj se vedemo, je – po zdravi pameti. Strahu ni, ker je velika večina na tem planetu prepričanih, da premore kar največ zdravja v svoji pameti. Problem nastopi, ko se zdrava pamet ene osebe ne ujame z zdravjem druge pameti. Se spomnite, kako je ekipa Poljakov sprejela avtobus rojakov, ki so se vrnili s križarke Diamond Princess? S kamenjem. Nezadovoljni Poljaki bi svoje turiste najraje kar s kamenjem ustavili, da bi ohranili poljski narod zdrav in čist.

Prebivalci nekaterih turističnih krajev po svojih odzivih do rojakov iz »tujih« slovenskih občin prejšnji teden niso bili tako radikalni kot Poljaki. Toda marsikoga so trde besede, ščuvanja, ovajanja in pravi pogrom proti domačim »tujcem« zadele vsaj toliko kot tisti poljski kamni v avtobusu.

Zelo dobro razumem in podpiram ogorčenega 90-letnega Izolana, ki me je klical, naj pomagam ogroženim domačinom. Zgrožen ni našel besed zaradi brezbrižnosti »foreštov«, ki so prihajali na rekreacijo v njegovo mesto in mu na tak ne najbolj premišljen način povečevali možnost okužbe. Toda vsak, ki vozi avtomobil s tujo registrsko tablico, ni samo zaradi tega že koronaterorist in niti ne tujec. Najprej je treba prešteti, koliko domačinov vozi službene avtomobile s »tujimi« registrskimi oznakami, koliko domačinov je poročenih s »forešti«, koliko jih je na delu v »tujini« in koliko »tujcev« niti ni pravih tujcev, ker imajo tu njive, oljčnike, stanovanja, so celo prijavljeni tu in plačujejo davke svojim domačim občinam ... V tej zmešnjavi nas za ljubljanskega »žabarja« razglasi nekdo, ki ni znal niti slovensko niti srbohrvaško več, samo zato, ker smo vozili službeni avtomobil. Pa povejte, če človeka ne popade sveta jeza, da bi v takih primerih poklical Andreja Štera na pomoč.

Problem nadpovprečne pozornosti nad »forešti« sploh ni v službi boja proti virusu (skrbi proti bolezni namreč ni nikoli preveč), ampak v tem, da je samorazglašena pravoverna ekipa (škvadra) komaj čakala, da strese vse svoje bolečine in frustracije na račun teh »žabarjev«, »golazni«, »gnid«, »povzpetnežev«, »kravatarjev« in seveda »komunajzarjev« ali pa »črnuhov« ... Sploh ni pomembna ideološka naravnanost, ne tistih, ki delijo, še manj tistih, ki jih fašejo.

Tudi direktor slovenjgraške bolnišnice je nekaj časa veljal za kar sposobnega direktorja. Potem je nastopil virus, zamenjali so vlado in pogum je povozil zavore. Če do zdaj nismo vedeli, da je tudi slovensko zdravstvo razdeljeno na rdeče in črne, nas poskušajo taki in podobni primeri prepričati o obstoju ideološko nastrojenega zdravstva. Zanje slišim prvič, čeprav poznam na desetine zdravnikov in sem pogosto v njihovi družbi. Zmeraj debatirajo o zelo strokovnih problemih, ma niti enkrat še nisem koga od njih slišal, da bo katerega od bolnikov vprašal, naj mu najprej pokaže strankarsko izkaznico. Druga pesem je zaslužkarstvo v zdravstvu in na račun zdravja, seveda. A zdrava pamet je že lep čas v karanteni.

Zdaj si že upamo napovedati, da bo strožji del karantene trajal le še aprila. Kdaj bo iz nje lahko prišla zdrava pamet, pa ni jasno nikomur, saj ji še naprej zelo slabo kaže.