Tiskane izdaje
Kaj in kdo lahko reši slovensko nogometno reprezentanco pred potopom? To je eno najpogostejših vprašanj med strokovno in laično javnostjo. Ne bom šel v širino, ker bi lahko o težavah in nesmislih Slaviše Stojanovića in njegove reprezentance napisal feljton. Pač pa bom nekoliko polemiziral z eno od ocen, ki jo je izrekel nekdanji reprezentant Miran Pavlin in je imel kar močan odmev med navijači. Kameleonski Gorenjec s trenutno vijolično dušo in srcem je, denimo, v vlogi vodje videl le Josipa Iličića. Češ, da je nekdo, ki ima pri Palermu privilegiran status, logično tudi vodja v slovenski reprezentanci. Mimogrede, Iličić v Palermu počasi in vztrajno nazaduje, igre in goli iz sezone 2010/11 so le še bled spomin.
»Maribor igra in navdušuje. Vedno sem govoril, da to zmore le en človek. Ne trener ne direktor, pač pa genij. In on to je. Takšni igralci se rodijo na 20 let.« Avtor besed je Zlatko Zahović, ki je po evropskih zmagah nad Videotonom in Hiberniansom poleti 2010 hvalil svojega enomesečnega virtuoza Iličića. Pavlin je po porazu s Švico aktualiziral Zahovićeve besede ali jih le prenesel v javnost, da mariborski športni direktor ne bi bil spet glavni krivec za vnašanje nemira v reprezentančni štab.
Iličićev nesporni nogometni dar ter virtuozne poteze, ki sodijo v kategorijo Cimerotićevih preigravanj, so paša za oči. Ni naključje, da se je nad njimi navdušil tudi Zahović, saj dobro ve, da on podobnih vragolij na igrišču ni bil sposoben izvesti. Ker je počel tisto, kar najbolje zna na svoj in predvsem učinkovit način. Zahović, Pavlin in z njima vred tudi vsi Iličićevi oboževalci živijo v zmoti. Jojo ni vodja. Niti blizu tega. Za tiste s kratkim spominom malo osvežitve: Maribor se ni uvrstil v evropsko ligo z Iličićem, pač pa z goli Daliborja Volaša in pragmatizmom Darka Milaniča.
Z Iličićevimi privrženci, med njimi so tudi moji prijatelji, sem tako ali tako večno na bojni nogi na temo Jojo. V polemiki vedno zastopam izključno Katančevo pragmatično izhodišče z naslednjimi vprašanji: ali Jojo lahko zabije odločilne gole, ali lahko izpelje zadnjo podajo, ali lahko šprinta z ene strani na drugo in se vrže pod noge za žogo, ali lahko soigralca s povišanim tonom opozori na napake, ga lahko spodbudi k še bolj zavzeti igri, lahko vpliva na sodniške odločitve? Najbrž sem izpustil še kakšno pomembno značilnost, ki naj bi jo imel vodja na igrišču in v slačilnici, ampak o tem, da Jojo ni profil igralca, ki bi lahko ustrezal vodji na igrišču, sem 120-odstotno prepričan. Lahko je dodana vrednost v kolektivu, ki ima vodjo in igro z repom ter glavo. Kot jo je imel na trenutke kralj driblinga in ljubljenec navijačev Cimerotić.
Stojanoviću si ni treba beliti las s tem, kaj naj z Iličićem. Uporaben bo tedaj, ko bo uglasil preostalih deset igralcev v uigran orkester. Če tega ne bo zmogel, bo Jojo neuporaben virtuoz, ki bo vedno zmagovalec v poraženem moštvu.
