Tiskane izdaje
Kraja stoletja, zarota dobaviteljev toplote, socializacija potratnosti, prisilna ukinitev varčevanje ... so najpogostejši komentarji pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja in tople vode. Ministrstvo za infrastrukturo ga je – iz gole želje po večji transparentnosti – predstavilo na posebni tiskovni konferenci.
Hoteli so popravili slab vtis iz januarja in veljavno ureditev, ki je v preteklih kurilnih sezonah naredila obupno zmedo in mnogim etažnim lastnikom povzročila krivice, merjene v stotinah evrov. Nova delitev stroškov da bo bolj poštena. Vendar je po debeli uri v zraku obviselo kup vprašanj in dvomov. Učinek je bil slabši, kot če bi uradniki molče pustili, da se novica postara.
Nemara avtorji pravilnika ne znajo sneti birokratskih plašnic in poljudno razložiti novih tehnikalij, lahko, da so zaradi preteklih napak neverodostojni, morda so medijski zapisi površni in dopuščajo različne razlage, ali pa si javnost preganjavično ustvari mnenje, preden natančno prebere informacijo. Kakor koli, prevladalo je prepričanje, da novi pravilnik učinkuje kontraproduktivno, da odvrača od varčevanja, ki ga je poprej zapovedala država, etažni lastniki pa so morali vanj investirati (v delilnike in z merjenjem povezane stroške).
Najbolj ljudem dviga pritisk določilo, da se za posamezno stanovanje namesto »merjene« porabe upošteva delež ogrevane površine, če je – poenostavljeno – prvi delež manjši od 40 odstotkov drugega. Kar naj bi preprečilo nesorazmerja v odčitani porabi zlasti v prehodnih mesecih, ko se nekatera stanovanja, ki so »v sendviču« med sosednjimi, ob zaprtih radiatorjih grejejo na račun bolj hladnih kvartirjev (kjer so morali ventile odpreti prej) oziroma bolj zmrzljivih stanovalcev. Roko na srce, to ni varčevanje!
Očitki o vnovični socializaciji stroškov in spodbujanju potratnosti to pot niso upravičeni. Kdor bo hotel, bo še naprej varčeval, bo pač odprl ventil do polovice, oziroma toliko, da njegova poraba v delu, ki se meri po delilnikih in merilnikih, ne bo padla za več kot 60 odstotkov (če vzamemo približek). To je dovolj velik manevrski prostor, da spodbuja zmernost in varčevanje ter popravlja najhujše anomalije.
Mogoče taka rešitev ni najboljša, je pa manj slaba od prejšnje. In tudi pravilnik kot celota zagotovo ni optimalen. Zavedati pa se je treba, da v teh okoliščinah absolutne pravičnosti in popolne rešitve ni. Ker preprosto ni pogojev za to. Vsaka stavba je zgodba zase, toplota prehaja skozi stene, cevi, poleg tega pa imajo uporabniki različne, tudi izključujoče se interese, različne vatle za pravičnost in različno stopnjo inovativnosti in drznosti pri izogibanju plačilu.
Dva sklepa silita iz zapisanega. Novi pravilnik je le krpa na zakrpo. Izvirni greh je bil namreč storjen že davno, ko nas je država prisilila, da smo vgradili delilnike v starih stavbah, ki niso imele dostopnih tehničnih možnosti za pravično delitev stroškov toplote. A tudi tam, kjer imajo kalorimetre, ki kažejo realno porabo, bi se morali zavedati: V večstanovanjski hiši preprosto ne moreš živeti, če nisi pripravljen sklepati kompromisov med mrzlim in vročim, mladimi in starimi, tihimi in glasnimi ...
Absolutne pravičnosti ni
Mogoče taka rešitev ni najboljša, je pa manj slaba od prejšnje.
Objavljeno
11. november 2015 19.21
