Tiskane izdaje
Glavna teza knjige z naslovom Država Gazprom – Putinov energijski imperij izpod peresa ruskega novinarja Sergeja Marozova je, da sta nafta in zemeljski plin za Rusijo postala to, kar so bile nekoč jedrske konice. Nekdanje sovjetsko ministrstvo za plin je sredstvo za uresničevanje ruskih zunanjepolitičnih ciljev postalo predvsem po zaslugi nekdanjega predsednika in zdaj premiera Vladimirja Putina, ki se ga je zaradi tega prijel celo vzdevek Plinski Putin.
Včeraj je v Bruslju ostro nastopil proti tretjemu energetskemu svežnju EU, ki je začel veljati 3. marca. V skladu z njim Gazprom ne bi smel postati družbenik v podjetjih za gradnjo plinovodov Severni in Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Podjetje Geoplin Plinovodi in Gazprom naj bi sporazum o skupnem podjetju, ki bo skrbelo za gradnjo in delovanje plinovoda, podpisala že marca med Putinovim obiskom v Ljubljani. Drugi problem tretjega svežnja so dolgoročne pogodbe o dobavi plina in tudi tukaj se je Geoplin z Gazpromom že dogovoril za podaljšanje pogodbe do leta 2035.
Evropska komisija in ruska vlada na srečanju nista dosegli kompromisa, vendar ima Rusija zaradi širših geopolitičnih razmer precej več možnosti za končno zmago. Njen glavni adut so nemiri v severni Afriki, kjer je Evropska unija plin pospešeno začela kupovati po plinski vojni z Rusijo pred dvema letoma. V primeru motene dobave zemeljskega plina iz severne Afrike obstaja velika verjetnost, da postanejo evropski porabniki še bolj odvisni od Rusije.
Povečano povpraševanje po ruskem zemeljskem plinu je hkrati tudi edini porok, da bo Južni tok dejansko sploh zaživel. Za zdaj zanj ni potrebe, je na včerajšnji tiskovni konferenci v Moskvi opozoril Konstantin Simonov, generalni direktor sklada za nacionalno energetsko varnost. Precej bolj smotrno in poceni bi se mu zdelo vlagati v posodobitev ukrajinskega sistema plinovodov, po katerem Rusija v Evropo pošilja kar 80 odstotkov svojega plina. »V posodobitev sistema bomo vložili denar le, če bomo v njem dobili kontrolni delež,« je bil jasen politolog iz Enotne Rusije Sergej Markov. »Ste bodisi z nami ali proti nam!« je prek videopovezave zabrusil sogovornikom v kijevskem studiu. »Takšen je naš zdravi imperialni način!« se jim je že na začetku opravičil, ker jim je skočil v besedo. Če bo Ukrajina popustila, bo Južni tok ostal zgolj projekt na papirju.
