Ameriški božič

Božiček si je letos belil glavo, s čim še razveseliti Hillary Clinton. Predsedniška kandidatka demokratov je sicer še vedno okorna v stiku z volivci, še vedno obsedena z delovanjem v sencah, skritih očesu javnosti, in še vedno ne zbuja navdušenja, ki zvabi množice Američanov na volišča, kot je to dvakrat uspelo Baracku Obami. Toda že pol leta voda tako dere na njen mlin, da javnost pozablja na hibe, ki so jo pred sedmimi leti stale Bele hiše.

Demokratsko stranko vodi nekdanja sopredsednica njene prve kampanje, ki bolj ali manj subtilno usmerja politiko stranke v korist Clintonove. Nasproti ji stoji samooklicani demokratični socialist Bernie Sanders, na katerega prisegajo mladi in ameriška levica, a s svojim nastopom čemernega dedka ne zmore preseči zaostanka v anketah. Vsi drugi težavni nasprotniki, od podpredsednika Joeja Bidna do vplivne populistične senatorke Elizabeth Warren, so se prej ali slej odrekli kandidaturi.

Na desnici številni kandidati drug drugemu hodijo po prstih, še vedno pa ima največ podpore Donald Trump, ki je brezsramnost resničnostnih šovov, oholo avtoritativnost in nacionalizem po evropskem zgledu zamešal v krmo za pitanje nezadovoljnih volivcev. Pri čemer požiga vse mostove ter latinose, temnopolte in muslimane odganja v tabor demokratov – vse manjšine, ki jih tudi po izračunih republikanskih političnih analitikov stranka nujno potrebuje, če želi prevzeti Belo hišo.

Čeprav se zdi, kot da dogajanje na desnici pišejo v štabu Clintonove, pa ob tacanju Trumpa smeh počasi mineva tudi njegove nasprotnike na levici. Ob vsaki razumsko utesnjeni izjavi se je zdelo, da je prišla točka preobrata – od namigovanj na menstrualni bes voditeljice soočenja, norčevanja iz telesne hibe novinarja do zadnjega zgražanja nad odhodom Clintonove na stranišče, nad vsemi pa absurdni predlogi o izganjanju ljudi in sumničenju vseh muslimanov.

Toda prazniki so minili ob naraščanju njegove podpore na desnici. Kar sproža težavno misel, da morda ni priljubljen kljub svojemu rasizmu in ksenofobiji, ampak zaradi njiju. Trump morda ne verjame v vsako neumnost, ki jo izreče, a z njimi spretno podpihuje strahove in jezo mnogih Američanov. Poleg tega njegova politična nekorektnost ni nenaden odklon, temveč le do nevarnega absurda pripeljana politika negativnosti, ki jo že leta goji republikanska stranka.

Na to posredno opozarja nedavno razkrita e-pošta, ki so si jo pošiljali sodniki, tožilci in policisti v Pennsylvaniji – v njej je bilo polno pornografskih, rasističnih in seksističnih opazk na račun gejev, temnopoltih, Mehičanov in žensk. Hkrati vse več anket kaže, da ljudje izgubljajo zaupanje v demokracijo. Ameriški komentatorji sicer zagotavljajo, da newyorški milijarder ne bo zmagal niti med republikanci, kaj šele v boju za Belo hišo.

A bi bila resnična tragedija, če v času, ko Evropska unija poka po šivih in se po vsem svetu majejo vrednote liberalne demokracije kot temelja družbe, ZDA po kakšnem nesrečnem naključju zdrsnejo v roke ljudi kalibra Donalda Trumpa.