Arbitražni križ

Slovenija je pred 17 leti nacionalizirala Jedrsko elektrarno Krško, nato sta Slovenija in Hrvaška to vprašanje rešili s sporazumom Drnovšek-Račan, ki ga Hrvaška sicer ni ratificirala, a sta državi na njegovi podlagi kljub temu spremenili socialistični dogovor o upravljanju nuklearke v meddržavni sporazum. Slovenija ga zaradi zahteve 31 poslancev za ustavno presojo ni potrdila kar osem mesecev, Hrvaška je medtem hotela prodati svojo polovico Neka za dobrih 700 milijonov dolarjev in zagrozila z arbitražo, saj Slovenija od 1. julija 2002 do 18. aprila 2003 spet ni pošiljala polovice elektrike.

Zdaj je predsednik vlade Miro Cerar presenečen zaradi odločitve arbitraže. Še dobro se je izteklo, hrvaški HEP je zahteval skoraj 30 milijonov evrov in visoke obresti, dobil bo slabih 20 milijonov evrov in nižje obresti, skupaj s poplačilom stroškov postopka bo Slovenija morala plačati 40 milijonov evrov. Poleg političnih nespretnosti in izločitve nekaterih prič je to še dober rezultat.

Že leta 2002 je bilo jasno, da ne gre mencati z dogovorom. Ko je bila vsa elektrika iz Neka slovenska, so imeli v Tešu velike težave s prodajo svoje elektrike. Ni pa jasno, zakaj je Hrvaška zavrnila dve ponudbi iz Slovenije za elektriko iz Neka in ceno z dodatkom za razgradnjo Neka. Nuklearka je namreč blizu Zagrebu, zato bi morala biti varnost na prvem mestu.

Nek je po meddržavnem sporazumu država v državi, zaradi dvojnega lastništva sta Slovenija in Hrvaška jedrski državi. Arbitraža je opomin, da se je treba pogovarjati. HEP, polovični lastnik Neka, zdaj dejavno vstopa na slovenski trg, dodatek, ki ga bo dobil od Slovenije, pa je lahko še podlaga za odkup polovice Gen-I. Ta je v polovični lasti Gen Energije, druge lastnice Neka.