Atipična košarka

Za Slovenijo je bil dvoboj s Finsko sila neprijeten. Tudi zanjo se je drugi del tako rekoč končal po prvi tekmi, ki je odvzela adrenalin. Seveda igralcem ni bilo lahko, potem ko se je ves predhodni trud razblinil v za Slovenijo nesrečnih razpletih. Pa vendar: seštevek vsega je več kot odličen. S prikazanimi predstavami so naši košarkarji še vedno na dobri poti h kolajni.

Slovenija je doslej igrala atipično košarko, ki je dajala rezultate. Ključna je bila špartanska obramba na meji prekrškov, ki je omogočala bliskovite nasprotne napade. Takšna igra je bila v skladu z značajem in značilnostmi igralcev, ki so – to velja za naše najboljše – odlično telesno pripravljeni. To je v našem načinu igre izjemno pomembno, saj omogoča izredno obrambo in nasprotne napade prek bratov Dragić in še drugih. Slovensko igro občudujem, še zlasti, če jo ocenjujem skozi vloženo energijo, ki presega vse meje. Čudim se, od kje fantje jemljejo toliko moči. Čeprav se je treba zavedati, da je prav na tem temeljila naša priprava za EP in sploh omogoča igro na moč.

Seveda se vedno poraja vprašanje, kaj bi lahko bilo še bolje ali, v katerem elementu bi naši lahko še dvignili kakovost celotne igre. Na vsak način največjo rezervo vidim v večji kombinatoriki in še bolj kolektivnem pristopu v napadu. Že poraza s Hrvaško in Poljsko – in tudi zdaj s Finsko – sta razkrila, da slovenska igra šepa prav v tej prvini, a če jo bodo izboljšali, bo morda prav to v izločilnih tekmah nagnilo jeziček na tehtnici na slovensko stran. Toda takoj vzamem to oceno nazaj, če se bo izkazalo, da lahko zmagujemo tudi brez dodane vrednosti, izražene v kombinatorni igri. Več kolektivizma v napadu ne pomeni, da je zdaj preveč posamičnih akcij, pač pa, da je treba računati na to, da bo treba še dvigniti raven igre, če bomo želeli osvojiti kolajno.

Slovenija je na tem prvenstvu pokazala, da igra najbolj kolektivno obrambo, ne s petimi, marveč s šestimi igralci. Šestega predstavljajo navijači, zaradi katerih naši preprosto ne morejo počivati in morajo dobesedno leteti. Navijači jih nosijo v nalete in v igro na polno, ne dovolijo jim pasivne igre. To nas je odlikovalo in pravzaprav si drugačne igre ne moremo privoščiti. Doma je treba biti nabrušen od prve do zadnje minute.