Tiskane izdaje
»Saj se boste še pobili med sabo za moje nasledstvo!« je pred leti takratni predsednik vlade Janez Drnovšek zabrusil tistim, ki so hoteli, da se poslovi od svoje funkcije.
Drnovšku je odstop takrat javno predlagal opozicijski poslanec Borut Pahor. Ko je bil taisti Pahor v torek sam na tem, da ostane brez premierskega položaja, pa je on poslancem razlagal, da njihov glas proti zaupnici pomeni »odločitev za avanturo, ki se ji reče politična kriza«. Drnovšku je nadaljnji razvoj dogodkov v bistvu dal prav. Pa bo zdaj dal prav tudi Pahorju?
Za zdaj se zdi, da slovenske javnosti padec vlade in pričakovane predčasne volitve pretirano ne skrbijo. Tudi politika ga jemlje popolnoma umirjeno, kot nekaj povsem običajnega. Celo poslanci koalicijskih strank se v torek niso razburjali, ko so jim odstavljali njihovo vlado, ampak so raje razdirali šale na ta račun. Pravzaprav je edini, ki je dal vedeti, da ga padec vlade skrbi, predsednik republike Danilo Türk, ki je politične razmere v Sloveniji označil za »resne« in »zaostrene«. Pa še on je bil tačas v tujini, v New Yorku, na zasedanju generalne skupščine OZN.
Odzivi v tujini so izražali večjo zaskrbljenost. Tako so se v številnih medijih pojavili komentarji, polni dvomov o ugodnem razvoju dogodkov v Sloveniji. Evropsko komisijo skrbi, ali bo Slovenija še sposobna izpolniti svoje obljube, predvsem kar zadeva valuto evro oziroma ukrepe za pomoč Grčiji in rešitev evropske dolžniške krize. Hrvaško skrbi, kako bo z izvajanjem arbitražnega sporazuma.
Ne glede na dobre upe prihodnjih nekaj mesecev ne bo lahkih. Tudi če se ne bo pojavil kandidat za novega mandatarja in bodo res mogoče hitre predčasne volitve, bomo brez vlade s polnimi pooblastili vsaj do konca leta, morda pa še dlje, dokler se po volitvah ne bo sestavila nova vlada. Vmes bomo nekaj časa tudi brez parlamenta.
To pa je ravno čas, ko se bodo v Evropski uniji sprejemale ključne odločitve, in v evropskem prostoru se že pojavljajo strahovi, da bo majhna Slovenija zaradi čisto formalne nesposobnosti sprejemanja odločitev blokirala spremembe v celotni Uniji. Nujno pa se bo v določeni meri ustavil tudi razvoj v Sloveniji. Še sprotno odzivanje na zaostrene razmere bo oteženo, sprejemanje dolgoročnejših ukrepov, oblikovanje novih politik in strategij pa se bo povsem ustavilo.
Seveda ni mogoče preprosto trditi, da je za vse kriva poslanska odločitev, da mora Pahorjeva vlada pasti. Torej da bi bilo v primeru, če bi v torek dobila zaupnico, kaj bistveno drugače. Vlada že doslej kljub polnim pooblastilom marsikaterega ukrepa ni mogla izpeljati. Nesoglasij in blokad v političnem prostoru je bilo vse več, vse manj pa soglasja o tem, kako se spopasti z gospodarsko in vsakršno krizo, ki se širi po vsej Evropi, ne samo v naši državi.
Ta lahkotnost, s katero je bil sprejet padec vlade, bo nemara trajala še nekaj dni in ta čas bo predsednik Türk s svojim zaskrbljenosti polnim odzivom morda še deloval kakor čudak. Potem pa se bo treba začeti spopadati s konkretnimi izzivi in omejitvami. Tako bo morda zaradi novih razmer kar sam od sebe začel nastajati nov odnos do politike, njene vloge, njenih dolžnosti in omejitev. Tudi če, ali pa prav zato, ker se Pahorjeva vlada poslavlja. S Pahorjevimi besedami: kriza je lahko tudi priložnost, iz nje lahko pridemo kot zmagovalci. Žal dosedanje izkušnje kažejo, da v Sloveniji takšno priložnost le redko izkoristimo.
