Balkanske priložnosti

Povezovanje držav Zahodnega Balkana, ki jih pestijo ekonomski problemi, politična nestabilnost in dvostranski spori, je tudi v interesu EU. V ta projekt je pripravljena vložiti veliko denarja. Govori se o novem Marshallovem načrtu, ki naj bi po zgledu ameriške pomoči Evropi postavil temelje regionalnega gospodarskega območja. Ključni problem je vzpostavitev politične stabilnosti v regiji, ki je po mnenju Angele Merkel pogoj za stabilnost v Evropi. Nihče v EU si tudi ne želi uvažati novih konfliktov.

Na Balkanu je še vedno privlačen evropski gospodarski in socialni model, čeprav vsem državam članicam ne prinaša blaginje. Mnogi se sprašujejo, ali jim bo zahodni model prinesel korist ali ne. V regiji politične elite, ki še niso dobile boja s korupcijo in uveljavile vladavine prava, prisegajo, da Evropska unija zanje nima alternative. Kljub temu si Srbija razbija glavo z idejo, da bi ostala med evropskim in ruskim modelom. Balkan ostaja potencialno krizno žarišče v Evropi tudi zaradi Bosne in Hercegovine, Kosova in Makedonije, kjer se še niso odločili, v kakšni državi sploh želijo živeti.

V igri so številni scenariji, vendar za zdaj Balkan ne pomeni velikega tveganja za EU. Niso izključene nove migracije iz regije. Balkan lahko znova postane leglo organiziranega kriminala. Varnostno tveganje bi se lahko povečalo tudi, če bi regijo izbrali za svoje zatočišče borci, ki se vračajo z bojišč na Bližnjem vzhodu. To niso le problemi Balkana, temveč se z njimi srečuje tudi EU. Ni razloga, da jim ne bi bila kos.

Vrh v Trstu je postregel s sporočilom, da Zahodni Balkan pripada Evropski uniji. Bruselj tudi ni razglasil, da so pristopna pogajanja mrtva, vendar se v regiji bojijo, da je gospodarska unija le tolažilna nagrada. Da gre za čakalnico za sprejem v evropski klub, se bojijo zlasti v Sarajevu, Skopju in Prištini, kjer so v nasprotju z Beogradom in Podgorico še daleč od resnih pogovorov z Brusljem.

Glavno sporočilo vrha je krepitev regionalnega sodelovanja in povezovanja, ki sta ključni za pospešitev evropskih integracijskih procesov regije. Konkretna rezultata tržaškega vrha sta podpis pogodbe o transportni skupnosti in sprejetje akcijskega načrta za vzpostavitev regionalnega gospodarskega območja, ki so ga podprli vsi voditelji zahodnobalkanske šesterice. Evropska investicijska banka naj bi regiji namenila tudi dodatnih 3,5 milijarde evrov v prihodnjih treh letih za infrastrukturne projekte.

Cilj berlinskega procesa je, da se tradicionalni konflikti med šestimi državami rešijo s poglobljenim gospodarskim sodelovanjem. Njegovi nosilci tudi trdijo, da proces ni alternativa širitvi in da ne gre za poskus ustvarjanja nove Jugoslavije. Čeprav so podoben primer baltske države ali višegrajska četverica, bo šele čas pokazal, ali je Zahodni Balkan območje priložnosti.