Tiskane izdaje
Januarja letos sta Alenka Bratušek in Gregor Virant, takrat še kot politična nasprotnika, v en glas zagotavljala, da pri izbiri nadzornikov holdinga ni prostora za strankarske kalkulacije, ker da štejejo le strokovnost in kompetentnost. Temu sta se nato zaobljubila kot koalicijska partnerja, a današnja resničnost je precej drugačna. Večina kadrovskih potez je ujeta v politične kvote po načelu »nekaj naših nekaj vaših«.
Nič drugače ni bilo pri današnjem imenovanju novih nadzornikov Slovenske odškodninske družbe (Sod), saj vsakomur od kandidatov lahko pripnemo bolj ali manj izrazit strankarski predznak. A kot kaže, s tem boj za vpliv na družbo, ki upravlja nekaj milijard evrov vrednih državnih kapitalskih naložb, še ni končan. Zdaj že nekdanji predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković si v zadnjih dneh menda v ozadju prizadeva, da bi na vrhu Soda ustoličil svojega človeka - šefico ljubljanskega javnega holdinga Zdenko Grozde. Z dosedanjim kandidatom za predsednika uprave Soda Tomažem Kuntaričem naj ne bi bil zadovoljen, ker da je premalo ubogljiv.
Boj za vpliv na denarne tokove v državnih podjetjih, ki je razklal že prejšnje koalicije, zdaj, kot kaže, trese tudi sedanjo oblast. Del vladnih strank je namreč Jankovićevim ciljem vse prej kot naklonjen. Nad takšnim pristopom pa niso navdušeni niti vsi privrženci iz njegove stranke.
Prav epizoda s Sodom bo zato pomemben preizkus tudi za premierko Alenko Bratušek, ki bo morala pri krotitvi kadrovskih in upravljavskih apetitov pokazati, da je ona tista, ki nosi hlače - v svoji stranki in v vladi. Prav kadrovski vrtiljak je bil namreč tisti, na katerem je spodrsnilo že njenim predhodnikom, in zelo hitro lahko to postane tudi bananin olupek te vlade.
