Tiskane izdaje
Kakšen je slovenski bančni sistem tri leta in pol po večmilijardni bančni sanaciji? Manjši, a spet posluje z dobičkom, kapitalsko trden, delež slabih kreditov je bistveno upadel na bolj normalno raven, varčevalci mu zaupajo, povpraševanje po kreditih se povečuje. Le ničelne oziroma negativne obrestne mere ga - ubijajo.
Kot je visok krvni pritisk tihi ubijalec ljudi, je za banke tihi ubijalec ničelna oziroma negativna obrestna mera. To misel nekega japonskega bančnika nam je zaupal France Arhar, direktor združenja bank. Vendar tako kot lahko ljudje s tabletami in primernim življenjskim slogom premagajo visok krvni pritisk, lahko tudi banke prebrodijo obdobje nizkih obrestnih mer.
Težava je, da to traja že zelo dolgo. Počasi, ampak res počasi se bo začelo iztekati, saj je gospodarska rast stabilna, inflacija pa narašča. Gospodarstvo v območju evra se je v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi s prejšnjim kvartalom povečalo za 0,5 odstotka, je včeraj objavil evropski statistični urad, inflacija pa je aprila znašala 1,9 odstotka. Torej je pri srednjeročnem cilju Evropske centralne banke (ECB), da je inflacija blizu, a pod dvema odstotkoma.
Kljub temu ECB še ne bo kmalu dvignila obrestne mere - v nasprotju z ameriškim Fedom, ki je takšen korak že naredil. To so v Frankfurtu nakazali tudi prejšnji teden, ko je predsednik ECB Mario Draghi inflacijske pritiske z izjemo cen hrane in energentov označil za šibke, izpostavil pa je tudi precejšnja nihanja inflacije iz meseca v mesec. Politika ECB bo tako še kar nekaj časa koristila dolžnikom; podjetjem in državam, ki lahko z refinanciranjem dolga zmanjšajo izdatke za obresti.
Po drugi strani pa škodi bankam, saj se bodo pritiski na obrestne prihodke in dobičkonosnost nadaljevali. V Banki Sloveniji še opozarjajo, da lahko okolje nizkih obrestnih mer brez resnih prilagoditev poslovnih modelov bank v prihodnje pomeni tudi tveganje solventnosti. V zvezi s tem so bolj ogrožene majhne domače banke in hranilnice, ki po kapitalski ustreznosti še vedno zaostajajo za primerljivimi bankami v evroobmočju.
To lahko še pospeši konsolidacijo slovenskega bančnega sistema. Večje banke bodo lahko pohrustale manjše, ki ne bodo mogle zadostiti strožjim regulatornim kriterijem ali pa bodo za stabilno poslovanje imele premalo prihodkov. Konsolidacija se bo morda nadaljevala tudi s prodajo večinskega deleža v Gorenjski banki, za katerega se med drugim zanima lastnik NKBM, sklad Apollo, in privatizacijo. Pri zadnji bo za strateške igralce bolj kot prodaja NLB, ki je država noče izpustiti iz rok, zanimiva privatizacija tretje največje banke Abanke. Na bančno krajino pa bodo vplivale tudi poteze velikih mednarodnih bančnih skupin na šahovnici evropskega bančnega trga - torej katere regije se jim bodo zdele dovolj zanimive, da bodo na njih ostali in rasli.
Kakšen je slovenski bančni sistem tri leta in pol po večmilijardni bančni sanaciji? S precej boljšimi temelji, a z bremenom nizkih in negativnih obrestnih mer in, po krizi razumljivimi, večjimi regulatornimi zahtevami. Lastniki banke prodajajo in jih združujejo. In ne nazadnje je bančni sistem v izzivu, ki bo zaradi porasta e-uporabnikov določal uspešnost prihodnjega poslovanja - digitalizaciji in spremembi poslovnega modela.
