Tiskane izdaje
Je že tako, da človeka zares spoznaš šele pri njegovem delu. Tisoč lepih besed ne pove toliko kot eno samo dejanje. Dejanja so lahko dobra ali slaba, takšna, da je od njih korist, ali pa povzročajo škodo, medsebojno skregajo ljudi, jih spravljajo v bes in onesposobijo za delo. Končni rezultat je lahko dobro delujoče podjetje ali njegov propad.
Časnik Delo je v preteklosti objavil tri zanimive intervjuje o zdravstvu z Andrejem Baričičem, doktorjem ekonomije. Iz njegovih besed smo sklepali na dobro. A po treh mesecih, kolikor kot v. d. vodi UKC Ljubljana, je povsem jasno, da to ne bo šlo. Ne zaradi domnevnih nepravilnosti, zaradi katerih so ga kriminalizirali, pa jih nikoli dokazali nekateri mediji. Težava je povsem drugje.
Težko je zajeti zmedo, ki jo povzroča kopica Baričičevih odločitev. Morda jo še najbolje ponazarja napoved, da bo očistil Avgijev hlev, nato pa niti košev okoli UKC niso več praznili. Ali ponudba, da bi zaposleni sami kidali sneg, ki je kirurge spravila v dvome o zmožnosti pravilne presoje: najprej dve uri v operacijski, nato dve uri z lopato v sneg, pa spet nazaj operirat srce, so se z zajedljivim sarkazmom iz obupa šalili. In domislica, da bo čez noč prekinil vseh tisoč pogodb, ki jih ima UKC sklenjenih z dobavitelji, kar bi najbrž povzročilo kolaps naše največje bolnišnice. Kam bi potem šlo 900.000 bolnih, ki vsako leto poiščejo pomoč v UKC?
Energije, ki jo kot v. d. generalnega direktorja širi iz sebe, ni mogel predvideti nihče. Ne tisti, ki se je prvi spomnil, da bi Baričič lahko vodil ustanovo s 7800 zaposlenimi, niti svet zavoda, ki ga je kar dvakrat imenoval, niti ministrica Milojka Kolar Celarc, ko se je potegnila zanj. Iz delovnega programa je nemogoče predvideti konkretno ravnanje. Kdo ve, koliko stokajočih klicev je prejel premier vlade Miro Cerar, preden je v ponedeljek javno povedal, da tudi njegova - največja vladna stranka - Baričiča ne bo podprla. Cerarjeva napoved pomeni Baričičevo slovo. Če si Cerar ne bo premislil. A v tem primeru bo premier popolnoma neverodostojen.
Baričič je tudi sam že nekajkrat napovedal, da bo odšel. Nazadnje menda takoj po Cerarjevi izjavi, smo objavili mediji. In res je odšel - na službeno pot v Düsseldorf. Medtem ko se vsa slovenska javnost ukvarja z njim kot z malim otrokom, si v imenu UKC ogleduje sejem medicinskih aparatur. Za tem bo nadaljeval službeno pot v Oslo.
Na Baričičeve besede se v zadnjem času ni mogoče zanesti. Podpisani novinarki je, na primer, prejšnji petek rekel, da bo v ponedeljek na bolniškem dopustu, ker ima alergijo zaradi cepljenja. Pa je potem prišel v službo, kjer je mnogim povedal, da je prišel zadnjič, nato pa - hop - v Düsseldorf. Nič novega. Tako je bilo tudi na začetku, ko je prva dva tedna službovanja odpotoval na vnaprej rezerviran dopust v ZDA. Kar je bilo takrat logično, zdaj ni. Čeprav je skozi njegove oči vse prav, je hkrati vse narobe.
Dobro je, da so na tako pomembna delovna mesta, kot je vodenje UKC, imenovani najprej kot vršilci dolžnosti, šele po preizkusni dobi se jih potrdi. Modro bi bilo, da bi naslednjega direktorja poiskali v UKC. Takšnega, ki ga že poznajo pri delu in ki tudi sam dobro pozna UKC. Vse drugo je zamah v prazno.
