Baričičeva raca

Neverjetno. Andrej Baričič, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, je danes že drugič v dobrem tednu odstopil. Kako je to mogoče, ko pa je samo dan prej na seji sveta UKC zatrdil, da je bil odstop prejšnji teden »novinarska raca«, torej izmišljena novica. Morda si kateri novinar kdaj kaj izmisli in manipulira, a sama take prakse nimam in tudi kolegi, katerih delo dobro poznam, ne. Da bi si novinarji neko novico izmislili kolektivno, pri čemer bi sodelovala tudi vlada (ministrstvo za zdravje) in UKC, je obtožba brez primere v zgodovini slovenskega novinarstva. Kaj se je torej zgodilo?

Baričič je prejšnji teden pristojnim v UKC naročil, naj mu pripravijo vse za prekinitev delovnega razmerja, odstopno izjavo pa da bo podpisal za nazaj, ko se vrne s službene poti v Düsseldorf. Iz UKC so o tem obvestili ministrstvo, oboji pa tudi novinarje. V družbi, kjer beseda kaj velja, bi bilo izrečeno enako dejanju. Svojo lastno besedo je nato požrl, krivdo za »napačno« novico pa prevalil na novinarje. Čeprav so mnogi vedeli, da »raca« ni novinarska, ampak Baričičeva, ni tega niti na seji niti pred novinarskimi mikrofoni niti s sporočilom za javnost povedal nihče. Vsi po vrsti so sodelovali pri laži. Prozorno.

Če nekdo sodeluje v laži, je tudi sam lažnivec. Če ne pove resnice, da bi prikril lastno napako, in s tem celo škodi drugemu, je pokvarjen. Kako naj ljudem, ki danes lažejo, zaupamo, da bodo jutri brez laži skrbeli za 450 milijonov evrov v UKC? Ali za ves zdravstveni sistem? Kako naj zaupamo v delovanje družbe, če so taki ljudje posejani tako po ministrstvu kot po UKC in v medsebojni navezi? In jih vodita strah ali pa koristoljubje v laž? Zavestno prevaliti krivdo na nekoga drugega, je nemoralno. Zlagati se novinarjem, ki to sporočijo dvema milijonoma ljudi, tudi. Ne samo Baričič, ki je menda danes nepreklicno odstopil, vsi vpleteni bi morali oditi.

Baričič ima po svoje tudi prav. S svojim norčavim spisom o jajcih, ki da jih eni imajo, drugi pa ne, je sebi in vladi Mira Cerarja, ki ga je postavila v UKC, nastavil ogledalo in izpisal osebno izkaznico. Vsi enaki, vsi neresni, zmedeni, neučinkoviti. Prav zato so vpleteni z lažjo ščitili Baričiča. Da jim ne bi bilo treba samim sebi pogledati v oči.

Odkar se je Baričič pojavil na sceni, je vse v zvezi z UKC in tudi z zdravstvom nasploh postalo negotovo, majavo, neresnično. Je že prav, da je odšel. A to še ni rešitev. Vlada očitno ne ve, ne kod ne kam. Ministrica si bo prizadevala poiskati novega direktorja. Takega, ki bo sposoben, pameten, učinkovit, pošten, ki se bo dokazoval s preteklimi uspehi in imel vizijo za prihodnji razvoj UKC s 7800 zaposlenimi. Vse to za 2500 evrov plače, kar je petkrat manj kot v drugih javnih podjetjih. Vlada ne ve, kaj bi naredila z zdravstvom, kjer za bolnike denarja ni in zato umirajo v predolgih čakalnih vrstah, medtem ko se banke kopljejo v denarju.

Tega zapisa niso »narekovali« lobiji ali lastniki Dela, kot bo morda kdo rekel. Prav tako Andreja Baričiča do odstopa niso pripeljali ne pritiski lobijev ne mediji, pripeljal se je sam. Če ne bo vlada kmalu potegnila kake odločne poteze za zdravstvo, se bo prav tako sama sesula.