Bedaki in konji

Referendumska drama, ki smo jo spremljali v zadnjih dneh – od ekspresne vložitve referendumske pobude do zagat z verodostojnostjo poslanskih podpisov in škandalozne izgube sindikalnih –, je razkrila vso pritlehnost slovenske politične scene. Politični tabori namreč poskušajo z mešetarjenjem v stilu kultne nanizanke Samo bedaki in konji za vsako ceno speljati vodo na svoj mlin.

Eden od takšnih manevrov je tudi odločitev koalicijskih poslancev, naj o dopustnosti referenduma o Slovenskem državnem holdingu presodi ustavno sodišče. To naj bi ugotavljalo, ali bi z neuveljavitvijo zakona o holdingu nastale protiustavne posledice, in vse kaže, da je verjetnost, da bi ustavni sodniki na to odgovorili pozitivno, majhna.

Ozko gledano bi takšna odločitev pomenila, da je sedanja ureditev upravljanja državnega premoženja neustavna. Ta je nedvomno slaba. A pri tem ne gre pozabiti, da je sedanja ureditev, ki vladi omogoča neposredno vpletanje v skupščinske odločitve državnih družb in s katero je nezadovoljen tudi OECD, plod dela sedanje oblasti. Z marčno novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb si je vlada namreč tako poskušala podrediti takrat neposlušno vodstvo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS. Sama ustanovitev holdinga tudi ne bi prinesla radikalnejših sprememb načina upravljanja državnih naložb in tudi ne makroekonomskih učinkov. Doseganje visokih upravljavskih standardov, sprejetje strategije upravljanja državnih naložb in prodajo deležev bi bilo mogoče doseči že po sedanji ureditvi. Še več, ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat celo opozarja, da je v nasprotju z ustavo prav zakon o holdingu, saj nova ureditev ne bo več omogočala, da bi se kupnine od morebitnih prodaj še naprej neposredno stekale v proračun.

Usoda zakona o holdingu je zato bolj kot zaradi same vsebine pomembna zaradi vtisa, ki ga s tem pošiljamo svetu onstran slovenskega plota. Prenova upravljanja državnega premoženja je namreč del protikriznega svežnja, ki ga je vlada obljubila mednarodni finančni javnosti. Grožnja novega znižanja bonitete je zaradi blokade holdinga in verjetno tudi slabe banke zato v resnici povezana z nezmožnostjo slovenske politike, da bi dosegla soglasje o prednostnih nalogah v državi in jih tudi izpeljala.

V torek so vsaj iz dela koalicije sicer prišli namigi, da so se s pobudniki referenduma le pripravljeni znova pogovarjati o holdingu. Če bo po odkritju skrivnostno izgubljenih podpisov spet aktualna sindikalna referendumska pobuda za slabo banko, bodo sledila tudi pogajanja o tem. Ministrstvo za finance jih je pred prazniki vehementno namreč prekinilo, ker da sindikati niso zbrali dovolj veljavnih podpisov.

Če bi šlo le za nanizanko, bi lahko bil ves ta referendumski cirkus morda celo smešen. V realnem življenju pa smo, žal, priča že kar srhljivemu padanju demokratične kulture.