Razveljavljeni javni razpis agencije Spirit letos februarja je zgodovina, o tisti korupciji in netransparentnosti, zaradi katere naj bi ga sploh razveljavili, nihče več ne razpravlja. A tudi o tistih 30 milijonih nepovratnih sredstev, ki so bila v razpisu na voljo, ne duha ne sluha, kajti zdaj naj bi veljalo: ti milijončki naj bi se spremenili iz konkretnih nepovratnih evropskih milijonov v kredite in subvencionirane obrestne mere zanje.
Takšna rešitev se je sicer napovedovala kmalu po razveljavitvi razpisa. A do nje se državni uradniki tako na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) kakor na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) zlepa niso dokopali. In vprašanje je, če so se že. Na poizvedovanja, kje so zdaj ti razveljavljeni milijoni, smo nenehno dobivali odgovore, da se iščejo, da krpajo ostanke od ostankov drugih razpisov, da bi na koncu sestavili 30-milijonsko skrpanko.
Na MGRT so že pred meseci začeli govoriti o rešitvi, da bi se ta sredstva - ki so bila po nekih, si predstavljamo, resnih merilih razpisana in potem zaradi neresnih ravnanj vpletenih iz Spirita, pač razveljavljena - preusmerila v ukrepe SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). A to se ni in ni zgodilo. Državni uradniki so spuščali v javnost neoprijemljive odgovore. »MGRT-jevci« so ponavljali, da vidijo rešitve v instrumentih operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov, »SVRK-jevci« pa, da tako preprosto ne bo šlo in da bodo morali uradniki na MGRT pripraviti skupni predlog na ravni celotnega operativnega programa, analizo potreb po teh sredstvih, seveda v povezavi z absorbcijskimi sposobnostmi podjetij in domačega proračuna. Še posebno zato, ker da imata tako SID banka kakor SPS že zdaj prosta sredstva. Ker sta torej že prezaložena z denarjem, ki je namenjeno gospodarstvu in bi ga morebiti teh - v birokratskem vesolju tavajočih - 30 milijonov, samo še dodatno obremenjevalo, ali kako?
Kakor da torej ni dovolj, da se je državna administracija odločila, da bo ta nepovratna sredstva prekvalificirala v povratne kredite. S tem je kaznovala potencialne prejemnike
podjetja, manj ali nič pa tiste, ki so zakuhali razveljavitev razpisa. Kajti pri vsem tem se pozablja, da so bili nanj prijavljeni projekti obetavni, pa čeprav bi kakšen od njih zaradi koruptivne okuženosti odpadel. Prijavilo se je skoraj tisoč podjetij, pripravili so za 240 milijonov evrov projektov, z njimi obljubljali okoli 430 delovnih mest. Tudi zdaj projektov ne manjka, namreč okviru 8. javnega poziva jih je pripravljenih za skupaj 86 milijonov evrov in torej, si razlagamo, možnosti, kam plasirati tavajoče milijone, ne manjka, a v teh pingpong odgovorih nobena od institucij ni omenjala takšne možnosti.
Morda se je merjenje mišic med SVRK in MGRT okrog teh 30 milijonov začasno umirilo, a to še ne pomeni, da je kaj bolj jasno, kje so zdaj ti milijoni, kdo jih bo na SID banko in SPS, če bodo tja res usmerjeni, »založil« ali pa bodo še naprej tavali na veselje dobro plačanih birokratov v njihovem neskončnem birokratskem vesolju.













