Bitka za zemljo

Kmetijskim zemljiščem je nujno treba povečati vrednost, dolgoročno z razvojem kmetij.

Objavljeno
08. maj 2017 20.38
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Slovenija ima najmanj kmetijskih površin na prebivalca v Evropi. Veliko k temu prispeva relief, ravninski nanosi prsti, najboljši za kmetovanje, imajo pri sedanji politiki to nesrečo, da so v bližini naselij, ki se tudi najpogosteje širijo po ravninah. S cestami, poslovnimi conami, trgovskimi skladišči in središči. Vso to opremljenost zahteva tudi vsaka od 212 občin.

Skrb vzbujajoči so, tako vsaj pravi del politike, tudi podatki o samopreskrbi s hrano. Večino »sveže« zelenjave, sadja in žit moramo uvažati, le pri mesu smo nekoliko na boljšem. Podatki, takole, vsak zase, povedo bolj malo. Če jih zložimo skupaj z večkrat poudarjeno zeleno usmeritvijo Slovenije, pa dajo jasno sliko, ki je večina noče ali pa ne zmore videti.

Na kmetijah je marsikaj zanimivega. Foto Borut Tavčar/Delo

Kmetijskim zemljiščem je nujno treba povečati vrednost. Eno so odškodnine za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki jih zagovarjajo kmetijci. Drugo, dolgoročnejše, je majhna sprememba zakonodaje, po kateri bi lokalna kmetijska pridelava sveže in zdrave hrane postala strateška usmeritev države. Dobro stoječe kmetije s stabilnim lokalnim trgom bi privabile tudi mlade. Brez vitalnih kmetov ni varovanja kmetijskih zemljišč, smo slišali na posvetu. Drži, lahko bi na kmetije vodili vrtce in šole, otroci bi se lahko učili vzgoje rastlin in se tudi najedli lokalne hrane, najbolje z manj mesa. Lahko bi dobili tudi sadike za domače stanovanjske viseče ali kake drugačne vrtičke, svet se namreč spreminja, zdrava hrana postaja pomembna.

Če bi tako kmetijam omogočili še več dopolnilnih dejavnosti, so tu še nova delovna mesta in prispevek k zeleni turistični usmeritvi. Takšna ureditev bi bila idealna tudi za mesta, saj bi zelenjava od njive do pulta na tržnici potovala kakšno uro, če se ne bi meščani želeli sprostiti z nabiranjem zelenjave in sadja kar na kmetiji. Ne kot zdaj, ko so, zlasti živinorejske kmetije, moteč tujek na robovih mest.

Le videti je treba. Foto Borut Tavčar/Delo

Težava ne bi bila niti Natura 2000 niti krajinski parki. Zdravo hrano brez kemikalij se da gojiti tudi na teh območjih. Še več, s konopljo bi lahko v nekaj letih pozdravili tudi zdaj s kemikalijami onesnaženo prst. A kaj, ko so povsod zadaj sebični kratkoročni dobičkarski interesi. Kmetijska zemljišča so najcenejša, hop, povabimo lakirnico. Avtocesto do Koroške bomo tudi gradili po najboljših zemljiščih, kljub številnim protestom.

Če je treba ljudi prepričevati, da je nekaj boljše od drugega, tako kot ministrica za okolje prostodušno reče, da je 3000 delovnih mest boljših od pridelave nekaj ton hrane, je nekje zagotovo tudi celostna rešitev, ki združi koristi za vse. Organsko kmetijstvo, nizkoogljične možnosti prevoza in podpora znanstvenim raziskovalcem so le ena od kombinacij, ki lahko dolgoročno prinese bistveno višjo kakovost življenja in kar je prva naloga politike. Nove tehnologije bodo preobrazile tudi kmetijstvo in tu je priložnost za to, da kmet dobi večjo vrednost. To je prva podlaga za ustavitev pozidave kmetijskih zemljišč.