Biznis in ideologija

Ob napovedih, da bo Slovenija že prihodnje leto z zakonom uvedla kvote za uravnoteženost spolov na vodilnih položajih tudi v gospodarstvu, se pojavljajo pomisleki. Misliti, da smo v naši družbi dosegli stopnjo, ko bi šlo vprašanje o zapovedani 40-odstotni zastopanosti žensk v menedžmentu gladko skozi javno razpravo, je naivno. Če bi se to zgodilo, potem kvot sploh ne bi potrebovali.

Dolgoletna šefica banke SKB Cvetka Selšek je v intervjuju pred kratkim povedala, da je spremenila svoje stališče do predpisanih kvot šele, ko so jo v Združenju Manager seznanili s statistiko, ki jo je negativno presenetila. Dokler ni bila seznanjena s konkretnimi podatki, je bila prepričana, da v Sloveniji kvote niso potrebne, saj ženskam, v primerjavi z moškimi, na poti do vodilnih delovnih mest v podjetjih ni treba preskočiti težjih ovir. V slovenskem gospodarstvu je čas delal proti enakopravnosti spolov, kar dokazuje dejstvo, da je bilo ob osamosvojitvi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v menedžerskih vrstah več žensk, kot jih je zdaj.

Slovenija je idealna država, v kateri bi ženske lahko imele polne in uspešne kariere. Imamo velik delež zaposlenih in izobraženih žensk, večina jih dela polni delovni čas, imamo dobro urejeno mrežo cenovno dostopnih vrtcev, v šolah imamo urejen sistem podaljšanega bivanja, šepamo le pri varstvu starejših. Zakaj ob tako dobrih pogojih v primerjavi z drugimi državami spolna struktura v gospodarstvu ni bolj uravnotežena?

Avtorica raziskave o enakosti spolov na mestih odločanja Aleksandra Kanjuo Mrčela pravi, da je to zaradi stereotipov in predsodkov, ki še vedno določajo našo percepcijo spola in vplivajo tudi na kadrovsko politiko naših gospodarskih družb. To je najslabša mogoča diagnoza, saj so argumenti v borbi s predsodki vnaprej obsojeni na propad. Proti stereotipom in predsodkom se lahko borimo le tako, da sistematično delamo drugače.

Če v gospodarstvu spregledajo ženske, ki so sposobnejše od moških, dobijo namesto njih priložnost manj sposobni moški in ne izkoristijo najboljših možnosti za svoje podjetje. To je argument, ki naj bi prepričal gospodarstvenike, ki bodo imeli pomisleke. Verjetno bodo upoštevali tudi rezultate raziskav, ki kažejo, da so uspešnejše tiste gospodarske družbe, ki imajo spolno uravnotežene uprave podjetij.

Pomisleke bi lahko imele tudi ženske, ki so na svoje položaje prišle brez kvot. Bi kvote teoretično lahko znižale njihovo ceno? Bi kvote sicer lahko znižale ceno položajev, ki jih bodo z njihovo pomočjo zasedale ženske? Kanjuo Mrčela je prepričana, da gre za preživete dileme in argumente, ki so jih v tujih okoljih uporabljali že pred dvajsetimi leti. V Sloveniji imamo lastno pozitivno izkušnjo kvot v politiki že od leta 2005, kjer se je izkazalo, da ženske s kvotami niso obremenjene. Sicer pa naj bi bile le katalizator sprememb – države jih uvajajo šele takrat, ko so družbe nanje pripravljene in jih ne dojemajo več kot formalne, instrumentalne načine poseganja v naravna razmerja.