Tiskane izdaje
Javnih sredstev za kulturo je vse manj, kulturne produkcije je vse več, odgovornosti niso jasne, medgeneracijske napetosti in napetosti med onimi, ki so redno zaposleni v javnih zavodih, in tistimi, ki ustvarjajo kot samozaposleni, vse večje, kultura pa še nikoli po osamosvojitvi ni imela tako marginalne vloge v družbi, kot jo ima danes. Kljub temu množica delovnih skupin, okroglih miz, posvetovanj, analiz in predlogov v zadnjem desetletju še ni prinesla konkretnega rezultata.
Vzrok za to so tako prekmalu prekinjeni mandati nekaj zadnjih ministrov za kulturo kot to, da sicer zelo širokega konsenza o nujnosti prenove ne podpira tudi konsenz o tem, kaj naj bi ta konkretno sploh prinesla.
Minister za kulturo napoveduje, da bo junija predstavil prvi delovni osnutek novega krovnega zakona. Tudi če bo res tako, ima minister pred sabo komaj dobro leto operativnega mandata. In četudi bi mu uspelo novi zakon pripeljati do sprejetja, za njegove posledice ne bo več odgovarjal. Sistemski zakoni, če so mišljeni resno, morajo seveda imeti odločno politično podporo, njihovo sprejemanja pa sodi na začetek mandata.
Po drugi strani bo imela kulturna javnost od jutri na voljo predlog zakona, ki so ga samoiniciativno napisali trije kompetentni posamezniki. S svojimi rešitvami odgovarja na nekatere največje anomalije sedanjega sistema, napisan pa je v obliki, ki omogoča njegovo vložitev v zakonodajno proceduro. Možnosti za to so najbrž zelo majhne.
Čez mesec dni se bomo očitno spopadli s kar dvema osnutkoma predloga novega zakona. A veliko vprašanje je, ali bo prenova sistemsko urejene kulture čez leto dni bliže cilju ali pa bo šla z novim ministrom spet od začetka.
Bliže cilju ali začetku
Sistemske spremembe sodijo na začetek mandata vlade.
Objavljeno
18. maj 2017 12.14
