Tiskane izdaje
»Obrtniki bodo zaradi težkih razmer v začetku marca na davčno upravo najverjetneje začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, ne glede na odgovor pa prihodnji mesec prispevkov in davkov ne bodo plačali,« sporoča Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki ima skoraj 52.650 članov. Zakaj že? Obrtniki so prepričani, »da jih vlada premalo upošteva, da skrbi le za velika podjetja in med drugim rešuje tudi banke«. Zbornica je že decembra pozvala vlado, naj uresniči njene zahteve za boljše poslovno okolje, in zagrozila z državljansko nepokorščino. Juha se bo najbrž še ohladila, a prav mogoče je, da se bodo prej z njo poparili prav člani zbornice.
Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes je bilo leta 2009 (novejših podatkov še ni) v državi 69.982 malih podjetnikov, pri katerih so bili zaposleni 57.504 delavci. Po podatkih agencije se je leta 2009 večina podjetnikov, 99,8 odstotka, po merilih zakona o gospodarskih družbah uvrščala med mikropodjetnike. Kaj se bo torej zgodilo, »če obrtniki« res ne bodo plačali prispevkov za socialno varnost? Za obdobje, ko ne plača prispevkov, ostane lastnik brez pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlenim veljavni zakoni teh pravic ne odvzamejo, jih pa okrnijo. Poleg tega ima davčna uprava neplačane prispevke pravico izterjati. Vprašanje je torej, ali ne bo takšen neplačniški odpor najbolj udaril po protestnikih.
Poskusimo odgovoriti na vprašanje, ali je bila država doslej obrtnikom res tako slaba mati. Pomagajmo si z zgibanko, s katero obrtno-podjetniška zbornica vabi člane in našteva, kaj vse ji je zadnja leta uspelo: »Skrajšanje plačilnih rokov države na 30 dni. Skrajšanje roka za vračila preplačanega DDV s 60 na 21 dni. Uvedba znižane davčne stopnje DDV na delovno intenzivne storitve. Ukinitev davka na izplačane plače. Znižanje stopenj davka od dohodkov pravnih oseb. Ponovna uvedba investicijskih olajšav. Seznam je še precej daljši.«
Vse te davčne izboljšave, ki si jih sicer pripisuje obrtno-podjetniška zbornica, je država po letu 2004 zagotovila (tudi) obrtnikom! Tako torej res ni mogoče reči, da zanje ni storila nič ali malo. Prav podjetniki so v Sloveniji že leta deležni še drugih ugodnosti. Minister za razvoj in evropske zadeve si obupno prizadeva, da bi ljudem z visokimi dohodki zagotovil socialno kapico, in njegova služba kot utemeljitev pri tem uporablja prav pravice, ki jih že zdaj uživajo člani obrtno-podjetniške zbornice: »Slovenija spada med države, ki nimajo zgornje meje pri določanju osnove, od katere se plačujejo socialni prispevki. Neomejena solidarnost ne velja za vse. Samostojni podjetniki si kot osnovo za obračun prispevkov obračunajo ustvarjen dobiček, ki po vsebini nadomešča plačo. Sistem ga nato razporedi v enega od osmih razredov, pri čemer je najvišja osnova za obračun 41.013 evrov, ne glede na dejansko dosežen dobiček.«
Obrtno-podjetniška zbornica, ki je leta 2006 smela obdržati obvezno članstvo, lani še ni trpela pomanjkanja: od svojega generalnega sekretarja se je na primer lahko poslovila s 130.000 evri odpravnine, ker mu je pri 12.000 evrih bruto plače pač pripadala. S svojo članarino se zbornica ne šali: carinska uprava jo bo za leto 2010 poskušala izterjati od skoraj 13.000 dolžnikov. Morda pa zbornica nekaj časa svojim članom lahko pomaga tako, da nehajo plačevati obvezno članarino. Navsezadnje se bo morala tudi država znajti brez njihovega prispevka, če bodo uresničili napovedi o davčni nepokorščini.
