Bodimo bolje pripravljeni, 
ko Nemčijo zaščemi v nosu

Z večjo geografsko in valutno razpršitvijo izvoza bo Slovenija bolje pripravljena na novo krizo.

Objavljeno
26. februar 2018 18.51
Miha Jenko
Miha Jenko

Ko Nemčija kihne, se prehladi vsa Evropa, je prispodoba, ki jo večkrat slišimo o največji članici Unije. In prav zdaj imamo opraviti z zanimivim paradoksom. Po eni strani Nemčija, evrodežela - in tudi mi z njo - doživlja najvišjo gospodarsko konjunkturo v zadnjem desetletju, napovedi za letos ostajajo ugodne. Po drugi strani pa kaže, da Nemčijo, našo najpomembnejšo gospodarsko partnerico, očitno že nekaj ščemi v nosu: optimizem med njenimi izvozniki že tretji mesec zapored počasi plahni, izvozna pričakovanja pa upadajo, je včeraj sporočil najuglednejši nemški gospodarski inštitut, münchenski Ifo. Eden od vzrokov za manjše povpraševanje po nekaterih nemških izdelkih - na udaru so očitno predvsem proizvajalci opreme in avtomobilov - je po mnenju inštituta tudi vse močnejši evro, ki vpliva na razpoloženje kupcev na tretjih trgih, torej zlasti v Aziji in ZDA.

Pomemben pa je še en vidik. Če se bo evro še krepil, izvozna pričakovanja pa stagnirala, bo v veliki zagati tudi ECB, ki želi končati program odkupov obveznic, mnogi pa od nje pričakujejo tudi postopno zvišanje obrestnih mer, da bi dobila manevrski prostor za ukrepanje ob novi krizi. Oba sicer nujna koraka zdaj ne prideta v poštev, saj bi le še okrepila evro in znižala konkurenčnost evrskega izvoza.

Ugotovitev münchenskega inštituta seveda ne pomeni, da bi lahko v Nemčiji govorili o izvoznem zasuku navzdol, previdnost pri naših izvoznikih na nemški trg pa je vseeno na mestu. Še posebej ker naša podjetja na nemškem trgu večinoma nastopajo kot izvozniki polizdelkov v srednjem delu verige vrednosti. Krepitev evra, ki je v zadnjem letu pridobil skoraj 20 odstotkov vrednosti glede na ameriški dolar, s čimer se je znižala izvozna konkurenčnost nemškega in evrskega izvoza, lahko, tako kot nemški analitiki, razumemo kot zunanji šok - in če se bo nadaljeval, bodo v Volkswagnu, Siemensu, Daimlerju, BMW in drugih paradnih nemških multinacionalkah verjetno najprej oklestili stroške nekje niže v proizvodni verigi, torej pri dobaviteljih, kamor spadajo tudi naši izvozn

Novica iz Münchna je zato jasno opozorilo Sloveniji, ki z Nemčijo na leto opravi za dobrih deset milijard evrov (kar je četrtina našega BDP) trgovinske menjave. Iz primera, ki simbolizira zagato slovenske, majhne, odprte, izvozno usmerjene ekonomije, se lahko naučimo več lekcij. Izvoz bo ostal naše najmočnejše orodje
orožje in ekonomski temelj naroda - o kakšni ahilovi peti tu pač ne more biti govora -, le pametno ga bomo morali uporabljati, se bolj usmeriti tudi v storitve in ga usmeriti širše od štirih evrskih (!) držav, s katerimi največ poslujemo.

Z večjo geografsko in valutno razpršitvijo izvoza bomo tudi bolje pripravljeni na morebitno novo krizo evra in evrskega območja. Te zdaj še ni videti nikjer, je pa jasno, da se bo gospodarski cikel nekoč obrnil navzdol, kdaj, je pač le vprašanje časa.