Bom(bon)ov in iger

Oktobra z ulic univerzitetnih mest vedno znova preženejo malodušje ob prevešanju poletja v sivo jesen. Več deset tisoč študentov se ne vrne le v predavalnice, ampak pogosto tudi v eno najlepših obdobij življenja. Skoraj vsak od njih pa bo letos prikimal več ugodnostim, ki jih vlada vrača z zakonom o urejanju položaja študentov. Med drugim bodo pri nekaterih ponudnikih subvencionirane prehrane po novem lahko jedli uro dlje. Sprememba je na prvi pogled dobrodošla, a je tudi banalna in popolnoma oddaljena od rešitev za najbolj akutne težave mladih.

Vlada je v luči ugodnejših gospodarskih kazalnikov zgodnja božična darila podelila javnim uslužbencem in upokojencem. Nekatere varčevalne ukrepe iz leta 2012 bo zdaj odpravila še za študente. Poleg bombončka pri študentskih bonih jim bo za nekaj mesecev podaljšala zdravstveno zavarovanje in omogočila uveljavitev dodatka za bivanje pri štipendijah tudi med letom. Spremembe, ki jih je pripravila Študentska organizacija Slovenije, bodo poslanci odobrili na oktobrski seji. Proračun bodo olajšale za predvidoma pet milijonov evrov, veljati pa bodo začele prihodnje študijsko leto. Že to jesen pa bodo lahko študenti ceneje jedli eno uro dlje kot zadnja leta.

Vendar sedanji sistem študentske prehrane v resnici ne potrebuje sprememb. Vsak s študentskim statusom je upravičen do enega toplega obroka na dan pri več ponudnikih prehrane. Ta je subvencionirana, zato stane kosilo v povprečju le tri evre, pogosto pa je tudi brez doplačila. To nas presenetljivo uvršča med morda najbolje urejene sisteme prehrane za študente v Evropi. Čeprav se predavanja pri nekaterih res zavlečejo v pozno popoldne, vsak medtem lahko najde čas za kosilo. Druge spremembe zakona so drobne, a vendarle ustrezne, podaljšanje ure do devetih zvečer za cenejši obrok pa gotovo ne bo niti malo izboljšalo položaja študentov.

Večina od njih zaradi številnih ugodnosti in dostopnega študija nikakor ni depriviligirana. To postanejo po koncu šolanja, ko morajo kot ptiči goliči zapustiti udobno gnezdo in poleteti proti neusmiljenemu trgu dela. Vlada bi se zato bolj kot na njihove dlje časa polne želodčke morala osredotočiti na izpolnjevanje obljub, na katere ti čakajo od začetka mandata. Poleg sistemske ureditve pripravništev in več sob v študentskih domovih na Obali je za mlade ključna rešitev stanovanjskega problema po tem, ko dokončno zapustijo predavalnice, pa tudi ponudba dostopnih dodatnih izobraževanj in manj negotovih delovnih mest.

Seveda pa morajo te cilje ponotranjiti tudi mladi sami. Zakon o urejanju položaja študentov so v manj kot tednu dni podprli z več kot 16.500 podpisi. To pomeni, da bi lahko bili študenti in njihove organizacije bolj angažirani tudi pri doseganju zanje dolgoročnejših ciljev. Dobro bi bilo začeti pri zavedanju, da se njihovo življenje ne začne šele po študiju, ampak vsi družbeni trendi na njegovo kakovost vplivajo že prej. Ta pa ni tako samoumevna, kot se zdi na prvi pogled.