Božji nameni

Prebiranje časnikov po nedeljskem soočenju ameriških predsedniških kandidatov je bilo poučno početje. S strani so kipele nenavadno sočne besede. Še bolj ustvarjalni so bili poskusi privržencev Donalda Trumpa, da bi zagovarjali svojega predsedniškega kandidata. »Poglejte, v kakšni krizi je država, če mora bog uporabiti takšnega moža za svoje namene,« je na CNN ubrala zanimivo pot Vicki Sciolaro, konservativna mati iz Misurija, in v isti sapi zatrdila, da ne pije, kadi ali jemlje drog, čeprav o slednjem ni bila prepričljiva. Konec koncev je po Karlu (Marxu, ne Erjavcu) tudi religija opij.

Ni jasno, kakšne namene ima bog z ZDA (in po teoriji padanja domin z vsem svetom), toda po nedeljskem večeru se ne zdijo obetavni. Če je Trump res njegov glasnik, se na nebu gromozansko zabavajo s prevelikimi odmerki ali pa nas uporabljajo kot poskusne kunce v precej sadističnem eksperimentu. Republikanski kandidat, ki se mu odpovedujejo celo vsega vajeni republikanci, je poldrugo uro zlival vrelo olje, ki je imelo en sam namen, širiti in utrditi sovraštvo do družine Clinton. Prva predsednica ZDA bo imela surove medene tedne, če ne celo let v Beli hiši. Druga možnost je, da voditelj svobodnega sveta postane nenačelni milijarder z ogabnim besednjakom.

Nihče pri zdravi pameti ne trdi, da je Trump zmagal v drugem soočenju, pa čeprav je Hillary Clinton tokrat igrala na karto zadržane previdnosti. Celo na konservativnem kanalu Fox News so ocenili le, da je »Trumpu uspel presenetljiv nastop«. Razen če je zmaga to, da se Trump ob sipanju žvepla ni spremenil v goreč grm. Morda so njegove besede na televiziji še imele nekaj smisla, toda zapisane na papir delujejo kot zmedene misli najstnika, ki ne zmore niti najosnovnejše samorefleksije. Morda res ne plačuje davkov, ampak kriva je Hillary, saj ni lastnoročno zašila lukenj v davčni zakonodaji. Rasistične trditve, da prvi temnopolti predsednik ni rojen v ZDA? Hej, začela je Hillary.

Njegova predrznost, da obtoži tekmico za lažnivko, ko je po ugotovitvah analitikov popolna laž ali vsaj precejšnja neresnica tri četrtine njegovih odgovorov, je v nebo vpijoča. Ne tako daleč nazaj je sredi noči na spletu pozival volivce, naj preverijo žgečkljive videoposnetke nekdanje Miss Universe Alicie Machado, še ene od množice žrtev, ki so bile tarča njegovega grobega šovinizma. V nedeljo je hladnokrvno zatrdil, da nikoli ni zapisal ničesar takšnega. To bi lahko bilo zabavno, če bi še vedno sedel v svojem resničnostnem šovu, ne pa v šovu izprijene resničnosti.

Milijarder ni gnojni tur, ki ga predreš in si rešen, ampak simptom hude bolezni, ki že nekaj let razžira politični prostor na obalah vseh oceanov. Politiki se namesto k pogumnim in težavnim odločitvam zatekajo k populističnim in nevarnim bližnjicam, ki potiskajo naša življenja v temačne vode. Tudi ko bo Trumpa odplavilo s političnega odra, bo ostalo na milijone jeznih, ki se počutijo opeharjene, nihče pa jim ni razložil, da za njihove težave niso krivi »drugi«, ampak svet, ki se spreminja brez njih.