Bravo, Trump!

Odločitev Donalda Trumpa, da umakne ZDA iz podnebnega sporazuma, je pravzaprav ena najboljših novic od začetka njegovega mandata. Niti ne cinično, saj so podnebne spremembe prvič zares napolnile vse medije in kanale informacij, še bolje je, da so tako rekoč vse druge države začutile potrebo, da utrdijo svoje zaveze v korist planeta in človeštva, podnebno gibanje se je torej povezalo in znatno okrepilo. Še številne ameriške organizacije, mesta, države in posamezniki so se zoperstavili Trumpu.

Končno je podnebno gibanje doseglo kritično maso, ki je nujna za resnično ukrepanje in izpolnitev pariških podnebnih zavez. Dobilo je tudi dovolj moči, ki bo nujna za boj s fosilno hobotnico, ki je navsezadnje tudi zbrala milijardo dolarjev za Trumpovo izvolitev. Vse njegove dosedanje odločitve so bile za to investicijo »ustrezne«. Zmanjšanje podnebne pomoči državam v razvoju, povečanje vlaganj v orožarsko industrijo in krcanje članic Nata, da ne dajejo dovolj, pomoč rudarjem premoga, oživitev naftovoda prek indijanskih svetih območij, obglavljenje okoljske agencije, zaprtje pipe za podnebne raziskave ... Izstop iz podnebnega sporazuma je tako zgolj formalnost.

Posledice pa so lahko velike, ne sicer podnebno. Katera država bo še podpirala ameriška posredovanja po svetu? Razmerja moči se spreminjajo, nastale bodo nove povezave in odmik vseh od ZDA. Podnebne spremembe so pač svetovna zadeva, tak je dogovor.

Zgodovinsko so ZDA največje onesnaževalke planeta, druga je Evropska unija. Trenutno pa so ZDA po emisijah toplogrednih plinov zaostale za Kitajsko, ki se je v teh dneh dodatno zavezala, da bo spoštovala podnebni sporazum. Podobno kot Avstralija, Rusija, Velika Britanija, Indija in še 141 drugih držav, ki so že ratificirale sporazum. ZDA danes v zrak izpustijo 14 odstotkov emisij. Trumpova odločitev tako pomeni manj kot dva odstotka svetovnih emisij.

Če seveda ne upoštevamo najmanj 75 držav in mest v ZDA, ki so se zavezala k 80-odstotnemu znižanju emisij ali stoodstotnemu napajanju z obnovljivimi viri. Kalifornija se je, denimo, zavezala, da bo emisije med 1990 in 2030 znižala za 40 odstotkov, uvedla davek na ogljik, in kot Trumpu sporoča nekdanji guverner Arnold Schwarzenegger, dosega največjo gospodarsko rast in ustvarja daleč največ delovnih mest v ZDA. Skratka, delovna mesta, ki jih obljublja Trump, bodo odpirale države, ki so se odločile za čisto prihodnost.

Trumpova odločitev je tudi priložnost za to, da vsaka država, seveda ob zagotavljanju, da ostaja v podnebnem sporazumu, še malo pomete pred svojim pragom. Svet je pozoren, podnebna zgodba je večja kot kdaj prej, postfaktični Trumpovi odločitvi je treba nastaviti ogledalo trdnih argumentov znanosti. V Sloveniji smo se v besedah odločili za zeleno prihodnost, prva resna preizkušnja pa bo energetski koncept in razprava ob njem. Ali bo vse ostalo po starem in se bo Slovenija tudi v prihodnje reševala z gozdovi? Mogoče to niti ne bo mogoče, če bomo les dejansko začeli uporabljati za gradnjo.