Tiskane izdaje
Štiriintridesetletni poklicni gostinki, ki je pred dvema letoma izgubila službo, so na zavodu svetovali, naj se prekvalificira v poklic kozmetični tehnik, da bo laže zaposljiva. Podobno kot njej so prekvalifikacijo predlagali še več sto drugim brezposelnim. Večinoma so jih napotili v srednje poklicne in strokovne šole.
Na srednji zdravstveni šoli v Mariboru, ki jo obiskuje naša bralka in kjer se je v šolskem letu 2010/2011 poleg nje šolalo še 60 brezposelnih ljudi, stane prekvalifikacija za tri šolska leta na udeleženca z najmanj peto stopnjo izobrazbe do 2500 evrov. Šolnina za zadnji letnik programa za kozmetičnega tehnika znaša od petsto do tisoč evrov. To je strošek, ki ga večina brezposelnih ne zmore. Ne zmore ga niti naša bralka, ki ji je šolnino do tretjega letnika, tako kot drugim brezposelnim, plačevala država prek zavoda za zaposlovanje. Ob vpisu v tretji letnik pa so jo obvestili, da je za nadaljnje financiranje njenega izobraževanja zmanjkalo denarja. Šoli tako za letos dolguje 700 evrov šolnine; če bi hotela šolanje končati, pa bi morala plačati še tisoč evrov. Ki jih seveda nima.
Brez plačila šolnin je ostalo še 262 brezposelnih, ki se lansko šolsko leto niso vpisovali v zadnji letnik izobraževanja; od tega jih je bilo 22 vpisanih v šolo, ki jo obiskuje naša bralka. Za problem so izvedeli šele, ko so se predavanja že začela. Po razdrtju pogodbe z zavodom se je pet slušateljev iz šole izpisalo, preostali so nadaljevali v upanju, da jim bo kdo vendarle pomagal. Problem se jim je zdel absurden, še posebno ker so nekateri med njimi že imeli obljubljeno službo, če bodo šolanje dokončali.
Kot so nam pojasnili na omenjeni šoli, jim na mariborskem in ptujskem zavodu za zaposlovanje niso mogli pomagati. Ko smo poizvedovali, kako je bilo drugod, smo z zavoda dobili pojasnilo, da je denarja povsod zmanjkalo, zraven pa še pojasnilo zapletene logistike njegovega pridobivanja v ta namen in dodatno obrazložitev, da so številni poklici, za katere so se brezposelni izobraževali po njihovem priporočilu - medtem nehali biti deficitarni.
Na šolah, ki so jih obiskovali brezposelni dijaki, so se znašli pred problemom. Država je svoje breme preložila nanje. Šole so ga bodisi reševale bodisi preložile naprej na nižje instance - na državljane, ki bremena ne morejo preložiti na nikogar.
Na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli v Mariboru so slušateljem prisluhnili in jim do zaključka izobraževanja oziroma do pristopa k maturi plačilo dolga odložili. Na drugih šolah so ravnali različno, pač po svojih zmožnostih in vesti. Gre namreč le še za dobro voljo, kajti država nima denarja - in to jo očitno odvezuje vsakršne odgovornosti.
