Brexit je brexit

Politične smernice Unije za pogajanja o brexitu so povsem pričakovane in skladne z vsemi prejšnjimi stališči. Kljub temu so se v Londonu odzvali, kot da so slišali nekaj novega. Če so v prvi fazi po referendumu junija lani sami ponavljali, da je brexit brexit, lahko manj kot leto dni pozneje slišijo isto mantro iz evropskih glavnih mest. Ker brexit ne more biti nič drugega kot brexit, na Otoku ne morejo pričakovati, da bodo ob ločitvi od Unije obdržali vse koristi članstva in nasploh imeli enak položaj kot prej.

Razkritje vsebine zaupnih pogovorov med predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in britansko premierko Thereso May je sicer res onstran meja diplomatske spodobnosti, a z njim je postalo očitno, da sta na obeh straneh Rokavskega preliva glede brexita dva povsem različna svetova. Juncker je po pogovoru menda razpredal, da Mayeva živi v neki drugi galaksiji. Nemška kanclerka Angela Merkel je raje govorila o iluzijah, ki da se jim na Otoku še vdajajo.

Vsekakor pridobljene pravice državljanov drugih članic, ki živijo v Združenem kraljestvu, nikakor ne bi smele biti ogrožene. Tudi britanski upokojenci, ki so se preselili v Španijo, ne bi smeli biti obravnavani drugače. Na Downing Streetu 10 so vsaj že spoznali, da po izstopu ne bodo imeli več enakega enotnega trga Unije, če nočejo sprejeti prostega gibanja delavcev kot njegovega neodtujljivega dela. Tudi finančne zaveze bodo morali izpolniti. Druga grenka spoznanja prihajajo.

Z Otoka se bosta morali preseliti evropska agencija za zdravila in evropski bančni organ. London bo sicer gotovo ostal največje finančno središče, a njegova vloga bo vsaj nekoliko manjša. Če bodo hoteli izvajati finančne storitve v celinski Evropi, se ne bodo mogli izogniti vplačilom v blagajno EU. Skoraj polovica (44 odstotkov) britanskega izvoza gre v EU, delež Velike Britanije v izvozu EU27 znaša 9,5 odstotka. Neravnotežje je očitno. Odločitev za brexit je bila sprejeta, na obeh straneh bomo morali živeti z njo.

Bliže ko bo konec procesa, jasneje bo, da Združeno kraljestvo za Unijo postaja tretja država. Tudi zavedanje, da Mayeva misli resno, ko pravi, da je bolje, če ne bo sporazuma, kot da bi bil sklenjen slab sporazum, postaja vse močnejše. Niso redki analitiki, ki mislijo, da bo premierka po volitvah res okrepljena, a po drugi strani ni nujno, da bo postala konstruktivnejša. Predvsem bo imela več moči za uresničitev kateregakoli scenarija, tudi kaotičnega brexita, če pogajanja propadejo.

To bi bila pot v veliko polomijo, predvsem za Združeno kraljestvo. Po dolgi fazi pomanjkanja racionalnosti bi bil čas za britansko vrnitev k pragmatizmu. Pogajalski proces se bo začel šele po britanskih volitvah junija. Da bi bil izstop skladno z načrtom izpeljan 29. marca 2019, bo za njegovo dokončanje na voljo le poldrugo leto. Ena od prvih britanskih streznitev se bo morala zgoditi ob neizogibnem spoznanju, da prihodnji trgovinski sporazum do takrat še ne more biti končan in da bodo veljala še stara pravila.

Ne glede na londonske manevre bo preostala Unija lahko ostala samozavestna in odločna. Preprečiti mora le razpoke v lastni enotnosti.