Brez elementarne kulture

Stranka SDS je imela po razkritju novinarjev Dela, da se ključni dokument, ki naj bi dokazoval domnevno laganje predsednika Danila Türka, ne ujema z dejanskimi dokumenti v Arhivu Slovenije, imenitno priložnost pojasniti, kaj se je zgodilo in ali držijo očitki o naklepnem manipuliranju in ponarejanju arhivskega gradiva. Prvo vprašanje je bilo na prvaka SDS naslovljeno v četrtek prejšnji teden, sledila so nova vprašanja, a nedvoumnega odgovora nismo dobili.

SDS najprej ponujene priložnosti ni izkoristila. Namesto pojasnil smo dobili diskvalifikacije v zapisu prvaka stranke Strah pred resnico. Naš nedvoumni dokaz je nekdanji predsednik vlade označil za »bebasto sprevračanje, ki si ga lahko privošči samo medij, ki ni zavezan niti resnici niti bralcem, temveč zgolj režimu«.

Nadaljevanje zapisa pa je že mogoče uvrstiti med prikrite grožnje in sovražni govor, saj je prvak SDS pisal, da se je bes »demokratičnih vstaj proti v sumljivih okoliščinah izvoljenim ali postavljenim samodržcem v arabskem svetu« najprej usmeril zoper režimske novinarje, urednike, lastnike in direktorje režimskih medijskih hiš. Primerjava Slovenije, na katero smo lahko vsi ponosni zaradi njene polpretekle zgodovine ter demokratične in republikanske narave, z avtokratskimi režimi z Bližnjega vzhoda je ne le neprimerna, ampak skrajno žaljiva.

Po treh dneh, ko smo že opustili vsako upanje, da bomo dobili kakšen odgovor, so v SDS naposled objavili nepodpisano opravičilo, ki pa to po svoji vsebini ni. Prej je nespretno pojasnilo njihovim volivcem, da so pri kopiranju arhivskega gradiva menda nastale tehnične težave. Arhivsko gradivo, ki so ga imeli v rokah vsaj leto dni, bodo zdaj sodelavci stranke ponovno preverjali, nato pa podali dokončno sodbo.

Ker SDS in njen predsednik v zadnjih dneh niso ponudili preprostih pojasnil na preprosta vprašanja, so imeli na voljo edino možno pot, ki sodi med dosežke sodobne politične kulture in elementarne civiliziranosti – iskreno opravičilo, kesanje in premislek o svojih dejanjih. Namesto tega se je – ne prvič in ne zadnjič – usula ploha besed, žaljivk in groženj. Novinarji Dela smo zavezani tako svojemu poklicu kot bralcem, zato se takšnih ploh ne ustrašimo. Prepričani smo namreč, da nazadnje resnica razsvetli temo.