Neuradni vrh Unije v Talinu so gostitelji Estonci zasnovali kot digitalen. Posvetiti so ga hoteli digitalni industriji, ki čedalje bolj zaznamuje svet in v kateri Evropa zaostaja za ZDA. In ne samo za njimi. Kljub temu je bil vrh nekaj dni po nemških volitvah, ki so prelomnica, in govoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona o prihodnosti EU posvečen tradicionalnim razmislekom. Vsi se zavedajo, da Unija, kakršna je, potrebuje bolj temeljite premike, da bo po vseh krizah bolje delovala v globaliziranem svetu, se bolj približala državljanom in izpolnjevala njihova pričakovanja.
V zadnjem obdobju je nastalo kar nekaj predlogov in vizij, ki naj bi bile temelj za odločanje v prihodnjih mesecih in letih. Veliko novega ni bilo slišanega, a poskuša se ustvariti vzdušje, v katerem naj bi Unija, najpozneje po izpeljavi brexita čez poldrugo leto, spet zablestela. Bolj pikri opozarjajo na poplavo različnih predlogov in vizij. Predsednica Litve Dalia Grybauskaitė je tvitnila, da so horizonti res začrtani (namigovanje na Macronove misli), a na poti skozi puščavo da bi se morali ogniti – fatamorganam.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Talinu dobil še nekaj samozavesti, saj je prepričan, da ima druge voditelje na svoji strani. Govoril je o prepričanju vseh, »da mora Evropa hitreje in močneje napredovati za več suverenosti, enotnosti in demokracije«. Zasnoval je vizijo Evrope z novimi strukturami, tudi novimi davki. Z geslom o Evropi, ki varuje, želi vzeti desničarskim populistom veter iz jader. Evropejce da bo v čedalje bolj nepredvidljivem svetu bolje zavarovala EU kot izolacionizem za nacionalnimi mejami.
Nemška kanclerka Angela Merkel je bolj naklonjena reševanju težav z majhnimi koraki kot velikim vizijam, iz katerih pogosto na koncu ni nič. Zagovarja logiko (enega od najuspešnejših predsednikov evropske komisije Jacquesa Delorsa), da se mora EU kot kolo ves čas premikati in reformirati, saj se sicer prevrne, a preobrazba bi v njenih očeh morala potekati počasi, brez hitenja in s skrbnim proučevanjem podrobnosti. Nove notranjepolitične okoliščine v Nemčiji bodo prej ovira kot spodbuda uresničevanju velikih Macronovih načrtov.
Tudi v delu članic – ne samo v državah, kakršne so Češka, Madžarska ali Poljska – Macronove velike besede spremljajo s precej dvomi. Prihodnji mesec bo vlogo nekakšnega posrednika med različnimi vizijami prevzel predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Pripravil bo načrt dela za odločitve v prihodnjem letu dni. Na mizi ne bodo samo večne teme, kakšna je poglabljanje denarne unije, temveč tudi pridruževanje balkanskih držav EU. Za december je sklical ločen vrh voditeljev evrskih držav. Unija bo morala pokazati, da lahko z omejenimi vzvodi rešuje konkretne težave ljudi.
Poudarjeno proevropski Macron bo moral skovati zavezništva, da bo lahko uresničeval svoje ideje. Velikim načrtom v Uniji so že pogosto sledila bridka razočaranja.













