Brez glave, neodgovorno

Rimskokatoliška cerkev na Slovenskem je že leto dni brez vodstva. To stanje ni dobro ne za cerkev ne za družbo.

Katoliška cerkev je resda zgolj ena od več kot štiridesetih uradno registriranih verskih skupnosti v Sloveniji; še več, je zgolj ena od več kot sto verskih skupnosti, ki trenutno formalno ali neformalno delujejo v Sloveniji. V tem smislu je razmeroma nepomembna; a po drugi strani je njen družbeni vpliv še vedno izjemen. Njena moč, vpliv in avtoriteta sicer usihajo, k čemur je – vsaj kar zadeva zadnja leta – največ pripomogla sama.

Dokler pa Katoliška cerkev še vedno poseduje omembe vredno družbeno moč, ne samo duhovno in moralno, ampak tudi politično, je v interesu vseh nas – katoliško verujočih, drugače verujočih in neverujočih –, da svoj družbeni vpliv uporablja modro in preudarno, ne pa družbeno razdiralno kakor pred zadnjimi volitvami. Pravkar minuli predvolilni čas je bil šolski primer tega, kako verska skupnost ne sme ravnati: Katoliška cerkev se je prek svojih najvišjih predstavnikov brez zadržkov identificirala z Janezom Janšo. Z navodilom vernikom, kako naj glasujejo, je grobo poteptala njihovo politično avtonomijo. Nazorno je pokazala, kako lahkomiselno, brezglavo in neodgovorno lahko ravna z družbeno močjo, ki jo poseduje. Volilni rezultat je sicer pokazal, da ji verniki niso sledili, da torej tako velike družbene moči niti nima. A lahko bi bilo tudi drugače ...

Sedanji (začasni) slovenski cerkveni vrh ni kos zahtevam časa. A težave, ki jih ima papež Frančišek z imenovanjem novega, morda izvirajo tudi iz specifično slovenskega katoliškega enoumja. V Sloveniji znotrajkatoliškega kresanja mnenj tako rekoč ni. Tisti vedno isti, ki se oglašajo, bolj kot ne trobijo v isti rog; redki drugačni glasovi so utišani; večina molči.