Brez odgovorov

Vrhničani in okoliški prebivalci deseti dan po požaru v centru za predelavo nevarnih odpadkov podjetja Kemis še vedno nimajo vseh odgovorov na ključna vprašanja o onesnaženosti okolja, v katerem živijo, kar je nedopustno. Toliko bolj, ker jim je bilo prvi hip rečeno, da je vse pod nadzorom in brez večjega vpliva na okolje, čez nekaj dni pa so poslušali o ekološki katastrofi in smrtno nevarnih strupih, ki da so ob gašenju požara ušli v naravo.

Odgovor na vprašanje, zakaj je zagorelo v vrhniškem centru za ravnanje z odpadki, ali je bila vzrok tehnična ali človeška napaka, bodo dali kriminalisti in forenziki, a Vrhničane bolj kot to zanima, kaj natančno je pri požaru oziroma njegovem gašenju končalo v okolju, vodi, zraku in zemlji. Iz podatkov, ki jih je podjetje Kemis objavilo na svoji spletni strani, izhaja, da je ogenj zajel 870 ton odpadkov, več kot polovica teh pa je označenih za nevarne. Kateri od teh odpadkov so res zgoreli, v podjetju še ne vedo, okoliški prebivalci pa ne, ali se lahko brez skrbi sprehajajo v naravi, se lahko otroci igrajo na prostem, lahko jedo zelenjavo z vrtov. Morda bodo odgovore na nekatera od teh vprašanj dobili danes, ko jih občina vabi na srečanje s predstavniki nacionalnega inštituta za javno zdravje, agencije za okolje in uprave za varno hrano. Tem zadnjim med zaskrbljenimi prebivalci nedvomno ne bo lahko.

A zakaj bi jim tudi bilo? Vprašanj, ki ostajajo brez odgovorov, je še vedno veliko. Ko je agencija za okolje s predstavitvijo rezultatov analize tal s pojasnilom, da so ta primerna za pridelavo hrane, končno nekoliko pomirila javnost, so se pojavila vprašanja o tem, kje natančno so bili vzorci odvzeti in, še pomembneje, kje niso bili. Sledila so opozorila in pojasnila predstavnice inštituta za javno zdravje, da analiz vsebnosti dioksinov in furanov, uvrščenih med dvanajst za okolje najnevarnejših onesnaževalcev, ki končajo v hrani, še ni. Zato naj se otroci za zdaj ne igrajo na tleh in ne prašijo, za zdaj naj se ne jé na vrtovih pridelana zelenjava. Ko so jo pobarali, kdaj bodo rezultati znani, je odgovorila, da to ni vprašanje zanjo, saj da inštitut samo svetuje ljudem, analize pa da opravljajo drugi. Tako ne le da odgovorov ni, zdi se, da pristojne institucije deveti dan po požaru še vedno razčiščujejo, kdo je za katere odgovore sploh pristojen, hkrati pa se še strinjajo, da komunikacija ne deluje prav dobro. Izjave politikov, od koga vse da bodo zahtevali odgovore in odgovornost, Vrhničanov in drugih okoliških prebivalcev zagotovo ne bodo pomirile.

Med prebivalci Vrhnike te dni verjetno ne bi bilo nič kaj laže predstavnikom lastnika Kemisa, velenjskega Gorenja. Molk, zaradi katerega so bili tarča številnih kritik, so prekinili s sporočilom po opravljeni izredni skupščini Kemisa, v katerem so med drugim zapisali, da bodo sodelovali pri sanaciji posledic požara in si prizadevali za njihovo čimprejšnjo odpravo. Za to, da so se odzvali, so potrebovali kar devet dni, pa še zdaj se je težko znebiti občutka, da se najraje ne bi. Bo že veljalo, da je podobo družbeno odgovornega podjetja lažje graditi in vzdrževati kje drugje kot na pogorišču lastnega podjetja za predelavo nevarnih odpadkov.