Brezčasna ruska Kalinka

Beograd vidi v Putinu edino upanje, da bi bil končni rezultat na Kosovu vsaj neodločen. Ker ameriška podpora Albancem na Kosovu ni več brezpogojna, pričakuje od Rusije, da se bo aktivneje vključila v pogajalski proces.

Moskva poskuša Rusijo, ki jo bremenijo sankcije, tesneje povezati z zadnjo rusofilno državo v tem delu sveta. Z minimalnimi vlaganji. Moskva je mojster v tem, da iz malega naredi veliko. Cena za Putinovo prijateljstvo je vojaška nevtralnost Srbije in zavrnitev sankcij EU proti Rusiji.

Če Beograd prej ali slej ne bo poenotil zunanje politike z Brusljem, ne bo nič s članstvom v EU. Srbija mora številna poglavja šele odpreti, neznanka pa je, kdaj bo Bruselj dal zeleno luč Beogradu, da jih zapre. Če to prevedemo v srbski jezik: Vučić ne bo uvedel sankcij proti Rusiji nič prej, kot jih bo moral. Tako da bo še dolgo plesal na brezčasno rusko pesem Kalinka.

Dovoljenje za sedenje na dveh stolčkih ima omejen rok trajanja. Globalna politika v času zategnjenih odnosov med Natom in Rusijo deluje po principu ali – ali. Svetovne velesile zahtevajo od drugih držav, da se vojaško in politično jasno opredelijo. Prostora za kompromis je vsak dan manj, tudi za srbsko »neuvrščeno« politiko.

Ko bo prišel trenutek resnice, bodo Srbi izvedeli, kdo je pravi Vučić. Članstvo Srbije v Natu še ni končana zgodba. Če bo to cena za ohranitev oblasti in podaljšanje političnega življenja, se bo nemara Vučić kar sam ponudil, da Srbijo popelje v Nato.

Vučić je ljubljenega gosta iz Rusije izkoristil tudi za sporočilo protestnikom proti njegovi avtokratski vladavini: »Vi imate piščalke, mi pa imamo Putina.« Putinov obisk bo povečal ugled Vučića med Srbi. Ker Srbija voli najmočnejše, padec popularnosti navadno vodi v izgubo oblasti. Cesarsko odlikovanje je za Vučića največja, za Putina pa najcenejša investicija v Srbijo.