Brezskrbno, s konceptom

Vsakoletni nastop šolskih počitnic v osnovnih in srednjih šolah, razen za šolarje, seveda, sam po sebi ni kdo ve kako poseben dogodek. Odpre pa priložnost, da si prikličemo nekaj pozabljenih resnic. V času, ko nič ni stalno in gotovo, javni šolski sistem predstavlja moment stalnosti in stabilnosti, nad katerim bedi država.

Obvezni šolski sistem je ena največjih odlik države in hkrati eden njenih utemeljiteljev in smislov. Je privilegij splošne omike, ki smo ga privzeli kot samoumevnega, vendar vedno ni bilo tako. In, kar je pomembneje, ni nujno, da tako ostane, če si pojma javnega dobrega na tem področju ne bomo vgradili kot kategorijo, ki je zasebni, partikularni in ideološki interesi ne smejo spodnesti.

Živimo namreč v času ekonomistične kolere, ki vednost po mehanizmu samoumevnosti prevaja v dobiček ali izgubo, v koristnost in nekoristnost. Vsa vladarstva v zgodovini so se zavedala prevratnosti vednosti in so zato hotela nadzorovati in usmerjati šole. Danes jo želi usmerjati ideologija biznisa, ekonomizma in zainteresirane ideološke skupine, ki se prek političnega vpliva hočejo polastiti koncesije in dostopa do javne šole.

Na številnih visokih političnih ravneh se govori, da bi šole morale postati rastoče »gazelice«, podobne hitro rastočim gospodarskim podjetjem. Partikularni interesi od šole bolj pričakujejo trenutno učinkovitost »za podporo gospodarstva« kot vrednoto vednosti. Zato sedanjo brezskrbnost šolarjev ob počitnicah v javni šoli lahko cenimo kot še ohranjeno vrednoto vednosti brez drugega interesa, kot je znanje samo v sebi.

Otroci, ki danes nastopajo počitnice, o tem seveda ne razmišljajo, in prav je tako. Njim pripadata brezinteresnost in brezskrbnost. Toda s tema je tako kot s sodobno Evropo. Da si bo po krizi na novo izborila prihodnost Evropejcev, bo morala ubraniti temeljne humanistične koncepte. Javno šolstvo spada mednje.