Brezzobi pes čuvaj

Lani je Agencija za varstvo konkurence (AVK) prišla v navzkrižje interesov ministrstva za gospodarstvo in kratko je potegnil, kmalu nato bivši, direktor AVK. Ne glede na to, ali je šlo za utemeljeno menjavo ali ne, ostaja v javnosti občutek, da AVK izgublja verodostojnost.

Mnenje javnosti se te dni ne lomi zgolj pri Telemachu in Pro plusu. Včeraj je bila podaljšana tudi uredba, s katero se določajo najvišje cene določenih pogonskih goriv. Če se ustavimo pri prvem, za zdaj moti predvsem to, da AVK ni jasno razkril analize, kaj vse imata ti družbi v Sloveniji. To pa je prvi pogoj, da nekdo sploh lahko začne presojo posledice koncentracije. Pri tem ni mogoče prezreti, da si je AVK na Pro plusu enkrat že polomil zobe, ko je povsem korektno ugotovil, da družba izkorišča položaj na oglasnem področju. Seveda je zato zdaj vprašanje, ali bo tokrat učinkovitejši. Ne gre toliko za velike ponudnike TV-programov (predvsem Planet TV in RTV). Ti bodo že zagnali vik in krik, če se bodo počutili prikrajšane. Večja skrb so potrošniki, ki morajo vse pogosteje plačevati previsoke cene.

In s tem pridemo do prodajalcev naftnih derivatov, ki močno lobirajo za sprostitev cen. Verjetno je res, da bi bilo treba nadzor cen preurediti. A ne sprostiti. Veliki trije imajo skoraj popolni nadzor trga, novi ponudniki pa nobenih možnosti, da bi vstopili na trg. AVK v tem procesu povsem mirno spremlja nagajanja naftnih trgovcev. Mednje, denimo, spada skrivanje cen. Skoraj jih ni več mogoče zaslediti, ne ob regionalnih in ne ob avtocestah. Že res, da ob regionalnih cestah na cene pazi država, a če voznik ne more primerjati cen na in zunaj avtocest, pri polnjenju na avtocestni črpalki lahko hitro plača pet ali deset evrov preveč. Pa tudi sicer jih le malo menja črpalko, potem ko se že ustavijo. Trgovcem to prinaša več milijonov iz žepov potrošnikov.