Britanska sporočila Evropi

Eno od močnih sporočil britanskih volitev zadeva spontano racionalnost volivcev. Poznamo jo tudi že iz serije pomembnih volitev v Sloveniji, posebno v osamosvojitveni in evropsko pridružitvenih zgodbah. Mogoče ne bi zgrešili, če bi govorili o kulturnem kapitalu z naglašenim političnim prizvokom in v tem smislu bi v Veliki Britaniji zmagala Evropa in mogoče tudi angleška nota v njenem nastajanju. Zato je drugo pravo sporočilo britanskih volitev Evropi, naj se ji končno ne zgodi Anglija podobno, kot se je tej zgodila Neevropa.

Dva močna zaključka tudi sledita iz dogodka, ki se je obrnil popolnoma drugače, kot so se nadejali načrtovalci. Prvi nosi sporočilo kateremukoli že premieru Velike Britanije (četudi to ostane upravičeno osramočena Theresa May), gre pa takole: karkoli ste nam nakuhali »brexetirji«, in če Velika Britanija zaradi referenduma že mora oditi iz EU, naj to stori s kar se da lepo in dobro dogovorjenim mehkim sporazumom, nikakor ne trdo ali ne sploh brez dogovora.

Drugi zaključek, z zgodovinsko velikim odskokom Corbynovih laburistov v zgodovinsko kratkem predvolilnem času, pa je, da se Britanci hočejo upreti neoliberalni dominaciji velekapitala in da jasno nasprotujejo socialnim reformam, ki bi udarile po srednjem sloju, še bolj pa po revežih. Mayin naskok na pravice upokojencev in na zdravstvene pravice bolnih Britancev je bil strel v koleno in končno sporočilo volivcev je bilo zelo jasno in nedvoumno uperjeno zoper tako imenovane »austerity« ukrepe, zoper vsakršna zategovanja pasov v imenu reševanja bank in kapitala. Zmanjševanje izdatkov za policiste, ukinitev tisočev delovnih mest in razoroževanje policistov v patruljah po Londonu ljudje zdaj primerjajo z nenehnimi terorističnimi izpadi, ki jim ni videti konca in grozijo, da bodo v britanski prestolnici postali način življenja.

Od tu naprej se v Evropi in zunaj nje začne govor o Evropski uniji. Ni toliko pomembno, koliko lekcije bo v procesu brexita dala Veliki Britaniji, pomembno pa je nekaj nove vsebine: prvič, pod nobenim pogojem v dobro kapitala, populizmov in nacionalizmom ne bo smela nižati demokratičnih standardov, in tokrat nevarnost ne bo prihajala iz Velike Britanije, temveč najmanj iz Srednje (višegrajske) Evrope. Drugič, morala bo na svojo roko, brez ZDA in Velike Britanije, obnoviti humanistične zaveze, ki so bile dane po drugi svetovni vojni. In tretjič, dojeti bo morala, da je boj proti populizmu mogoč samo z novim premislekom o socialni enakosti in o vrednosti človeka kot takega.

Četudi EU odpisuje Veliko Britanijo, bi naredila veliko napako, če se ne bi iz njenih zadnjih volitev naučila lekcije, ki so jo Mayevi dali volivci: s trdo roko se nikamor ne pride, potrebni so dogovori in sodelovanje. To je na eni strani, na drugi pa je treba dojeti, da je globalni kapital iznakazil vrednote starega kontinenta in mu je zato treba nadeti uzde.