Čas, ki ga živimo

Vsak začetek leta zaznamujejo različne napovedi: kaj pravi horoskop in kaj numerologi, kaj napovedujejo jasnovidci in kakšno leto čutijo energetski strokovnjaki. Nekatere so romantične, druge realistične, tretje pesimistične, celo apokaliptične. A za vsak konec leta se spodobi nekakšna bilanca: kaj se je uresničilo, kaj smo se naučili, česa je bilo več – dobrega ali slabega –, s kakšno popotnico gremo naprej.

V slovo staremu letu se v uredništvu Dela ozremo k tistim ljudem, ki so nam bili navdih, vodilo, ki so nam pokazali luč na koncu predora ali pa so nam s svojo odločnostjo in pogumom preprosto povedali, kaj je prav in kaj narobe. Morda bomo nekoč pretekla leta in desetletja presojali prav po njih. Ni naključje, da je Delova osebnost v prvih letih mlade države postal prav njen prvi predsednik. Ali da smo se kar nekaj let ozirali v širni svet prek tistih Slovencev, ki so tam že bili; zdravnika s svetovnimi dosežki, svetovnega popotnika, ki je opozarjal na skriti afriški genocid, prevajalca, ki je na naše knjižne police prinesel novo podobo starogrškega filozofa, podjetnika, ki je znanstveno fantastiko spreminjal v realnost. Zadnjih nekaj let si naziv Delova osebnost leta podajajo ljudje s srcem, ki bije za druge. Ti ljudje sami po sebi govorijo o času, ki ga živimo. Gasilci, prostovoljci, socialni delavci, človekoljubi. Tudi v letošnji deseterici jih ni malo. Ob menedžerju garaču, pesniku ljubezni, šampionki, kakršne še nismo imeli, znanstveniku, ki z znanostjo navdušuje mlade, glasbeni skupini, ki je »odpirala« najbolj zaprto državo na svetu.

In spet lahko ponovimo: ko bo osebnost leta znanstvenik ali športnik ali umetnik ali podjetnik, potem bo spet vse lepo in prav v tej družbi. A lepo in prav je tudi, da znamo prisluhniti ljudem, ki znajo prisluhniti drugim.