Čehi so (bili) boljši

Slovenska politika kljub protestom, aferam in skorajšnjemu bankrotu države še ni dojela lekcije.

Objavljeno
29. avgust 2013 16.01
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj
Ko so nogometaši Viktorie Plzen prejšnji teden na domači tekmi prvič premagali NK Maribor, smo na Štajerskem v šali ugotavljali, da »razpad sistema« v češki domači politiki ni načel njihove morale – na ta dan je namreč njihov parlament izglasoval samorazpustitev in s tem omogočil predčasne volitve, vlada pa je razpadla že nekaj tednov prej. Nasprotno, morda so prav zaradi brezvladja še bolj zagnani, smo ugibali v iskanju vseh mogočih razlogov za nemoč štajerskih vijolic.

Seveda, to so le nogometne razprave »ob šanku«, nogometaši Viktorije so pač očitno za razred boljši nasprotnik, kar so potrdili tudi na sredini povratni tekmi v Mariboru, politika gor ali dol. A čeprav se nogometaši ukvarjajo z vsem drugim kot političnimi igricami svojih »odločevalcev«, je politično dogajanje na Češkem lahko še kako aktualno.

Mogoče so tudi neposredne primerjave s Slovenijo: politična kriza se je na Češkem začela, ko je korupcijska afera spodnesla desno vlado Petra Nečasa. Tudi za »našega« Janeza Janšo je bilo usodno poročilo protikorupcijske komisije o nepojasnjenem izvoru njegovega premoženja. Sledili so protesti, politično mrtvilo, zahteve po predčasnih volitvah, nato je priložnost dobila Alenka Bratušek, njen »stric iz ozadja« Zoran Janković, ki ga je poročilo komisije prav tako močno obremenilo, se je umaknil v … ozadje.

Na Češkem ni bilo tako, tam so poslanci zbrali toliko poguma, presegli levo – desno delitev in z veliko večino 140 glasov od 200 poslancev izglasovali razpustitev parlamenta. Prevladala je ocena, da so predčasne volitve pač edini pravi izhod iz političnega krča, ki državo drži že vse od razkola v vladni koaliciji lansko pomlad. Kriza se je zaostrila po omenjenem korupcijskem škandalu, ki je segel vse do kabineta predsednika vlade in vrhov obveščevalnih služb, ko je moral premier Nečas odstopiti, politika pa, tudi zaradi nekoliko svojeglavega predsednika Miloša Zemana, ni zmogla sestaviti parlamentarne večine za novo vlado.

Pri nas je, drugače kot na Češkem, prevladala (politična) ocena, da se je predčasnim volitvam bolje izogniti, in to kljub močnemu pritisku ulice, razočarane nad slovensko politično elito. Vtis, da se ta na vse kriplje oklepa oblasti, ne glede na želje ljudi in katastrofalni gospodarski položaj države, najbrž ni napačen. To ne nazadnje dokazuje komedija absurda z Gašparjem Gašparjem Mišičem v glavni vlogi, ko je očitno, da slovenska politika kljub aferam, protestom in skorajšnjemu bankrotu države še vedno ni dojela lekcije. In če domača politika po vsem tem še kar ni sposobna samorefleksije, je najbrž tudi nikoli ne bo. In tako bomo beležili poraz za porazom, medtem ko bodo drugi zmagovali. Ne zgolj v nogometu.