Cerarjeve težave

V kratkem času se je nad SMC zgrnilo veliko težav, ki načenjajo njeno kredibilnost.

Objavljeno
01. oktober 2014 22.01
Zmaga Mira Cerarja na Državnozborskih volitvah 13.julija 2014
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika
Le nekaj dni po tem, ko je zmagovalki predčasnih volitev SMC uspelo sestaviti vlado, se je znašla v navzkrižnem ognju medijev. Prvič zaradi državnega sekretarja, ki se je predstavljal z lažnim naslovom magistra znanosti. Drugič zaradi izstopa Bojana Dobovška, enega od ustanoviteljev stranke, člana izvršnega odbora SMC, ki je opozoril na domnevno neskladnost med deklarativnimi cilji SMC boja proti korupciji in klientelizmu ter dejanskim stanjem. Tretjič zaradi navedb o umazanih podrobnostih domnevnega frakcijskega boja znotraj stranke, potem ko so se zahvalili za sodelovanje nekaterim, ki so bili od začetka udeleženi, denimo Petru Jamnikarju, sicer nekdanjemu generalnemu sekretarju LDS. Četrtič zaradi informacij, ki so jih širili nekateri mediji, da se je predsednik vlade Miro Cerar menda sprl enkrat z ministrom za finance Drušanom Mramorjem, drugič z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem.

Seznam težav, ki so se zgrnila na stranko SMC v zelo kratkem času, je presenetljivo dolg, zato ne preseneča, da je Cerar začel uporabljati formulacijo, da so postali tarča sistematičnega širjenja neresnic. Da bodo postali tarča, je bilo jasno kmalu po julijski nedelji, ko so ljudje opravili svoje na voliščih. Bolj presenetljivo je dejstvo, da se Cerar čudi nad tem dejstvom, še večjo napako pa počnejo, ker se zaradi tega hote ali nehote znašajo nad mediji in novinarji. Občasno odrezavo odgovarjanje na vsiljiva novinarska vprašanja in nerazumno nagajanje novinarjev pred sedežem SMC napeljujejo k sklepu, da Cerar začenja izgubljati živce.

Po vsem tem se marsikateri prebivalec Slovenije, ki ne namenja veliko pozornosti dogajanju v politiki, verjetno začenja spraševati, kaj se dogaja. Torej, kaj se dogaja s SMC? Nekateri to interpretirajo kot začetek razpadanja stranke, vendar je verjetnejša razlaga, da se je začelo le logično nadaljevanje dejstva, da je stranka prevzela oblast, od katere so mnogi pričakovali veliko. Vso to bučanje in valovanje, ki se ustvarja okoli sveže stranke, je verjetno bolj povezano z naravnim procesom čiščenja. Politiko čistih rok so zagovarjali pred volitvami in bilo bi nenavadno, naravnost samomorilsko, če bi od tega odstopili le nekaj dni po sestavi vlade. Primer stranke SMC je dodaten dokaz, da je v Sloveniji najlaže ustanoviti stranko, in če imaš na njenem vrhu prepoznavno blagovno znamko, lahko celo zmagaš na volitvah. Precej težje je nato početi to, kar politične stranke z dolgo tradicijo običajno počnejo – vodijo državo. V SMC se je zbralo veliko zaskrbljenih državljanov z visokimi etičnimi in moralnimi standardi, ki morajo dokazati, da zmorejo in znajo. Njihov problem je le, da nimajo časa, da bi oblikovali stranke, ker so okupirani z vodenjem države. V spirali pomanjkanja časa in nakopičenih problemov je zato veliko prostora za zgodbe in zgodbice, ki bodo načenjale kredibilnost stranke in vlade.