Cestninjenje v oblaku

Na naših štiripasovnicah so zrasli portali za cestninjenje težjega prometa.

Objavljeno
11. junij 2017 19.00
jsu*Log pri Brezovici
Aleš Stergar
Aleš Stergar
Bruseljska birokracija je ob močnem sodelovanju slovenske komisarke Violete Bulc pripravila velikopotezen sveženj o mobilnosti in znotraj tega načrt urejanja socialno, ekonomsko in okoljsko sprejemljivega enotnega sistema cestninjenja na ozemlju celotne Evropske unije. Ki pa je skupnost že razdelil.

Roki za poenotenje in digitalizacijo cestninjenja cestnega prometa brez ustavljanja in po prevoženih kilometrih so postavljeni v sredino prihodnjega desetletja. V Bruslju se menda zavedajo vseh težav. Tudi tistih, da se bo rok trajanja sedanje garniture iztekel veliko prej? Opomniti bi bilo treba, da ne gre ne za prvi poskus in še manj za prvi rok za izvedbo. In da komisija nima zadnje besede.

Ampak načrt je lep. Vsakdo naj bi plačal toliko, kolikor prevozi in s kakršnim avtomobilom. Oziroma, kakršno škodo naredi okolju in ljudem s svojimi izpusti. Čistejša vozila bi plačevala manj, manj bi plačevali socialno šibki, ki pa ponavadi vozijo najmanj čista vozila. Voznikom tovornjakov (z Vzhoda skupnosti) naj bi omogočili življenje bolj vredno človeka. Prav to je EU že razdelilo, saj se na Vzhodu bojij(m)o administrativnih ovir in manjše konkurenčnosti. Pri nas posebno pri čezmejnih napotitvah.

Digitalizacija omogoča še veliko drugih stvari – od časovnega razporejanja prometa (tudi ponoči?) do prerazporejanja z bolj prometnih avtocest na manj prometne. Pri zadnjem bi znalo biti v Sloveniji kar nekaj težav. Ker, kam pa naj bi preusmerili tovornjake? Na tire? Na razpadajoče državne ceste, ki čez desetletje zanesljivo ne bodo v odličnem stanju? Mimo Slovenije, najtranzitnejše države v EU, čez Avstrijo?

Za elektronsko cestninjenje težkega prometa sta mimo že dva evropska roka: leta 2008 in 2013. Slovenija se je z identificiranjem zastarelega sistema ABC kot primernega za promet v prostem toku, brez ustavljanja, deklarirala kot dežela, ki ima skladno z zapovedmi urejen sistem. Leto 2008 je bilo sploh prelomno: za lažji promet je bil pri nas kot začasen uveden vinjetni sistem, s katerim ima država uradno »pozitivno izkušnjo, saj sta se z uvedbo vinjet močno povečala mobilnost in varnost v cestnem prometu.« In to kljub vsej nepravičnosti vinjetnega sistema, ki ga po Nemčiji ne bo smela po sedanjem bruseljskem predlogu uvesti nobena država več.

Pri nas so vse od leta 2008, ko je bil pripravljen, a ne objavljen, prvi razpis za uvedbo elektronskega cestninjenja, z opcijo za lažja vozila, sledile različne strategije, načrti, razpisi in njihove razveljavitve. Šele v zadnjih mesecih so na naših štiripasovnicah zrasli portali za cestninjenje težjega prometa, ki se bo začelo 1. januarja 2018. Menda s širitvijo na lažji promet tehnično ne bi smelo biti težav. Samo evropske standarde bo še treba poenotiti – kar se neuspešno počne že več kot desetletje. Primerjava z mobilno telefonijo in enotnimi cenami po EU je res utemeljena. Tudi tam so enotne standarde iskali leta in leta, ko pa so jih določili, so ti dosegli nesluten razmah.