Četrt stoletja in bilanca

Ideja vladavine prava je postala žeton v političnih igrah.

Objavljeno
30. maj 2013 23.21
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Obletnice imajo to nerodno lastnost, da silijo k izdelavi bilanc. Kaj je na rešetu družbenih sprememb ostalo 25 let po začetku procesa proti četverici, znani po kratici JBTZ? So zahteve Odbora za varstvo človekovih pravic, izražene pred četrt stoletja, uresničene?

Vojaških sodišč ni več. Obtoženci na današnjih sodnih procesih si lahko svobodno izbirajo zagovornike. Ni sodišča, ki bi si drznilo odvetnika na silo odstraniti iz sodne dvorane. Sojenja so - razen v izjemnih, dobro utemeljenih primerih - javna. Sodišča poslujejo v slovenskem jeziku. Vojaški zapor na Metelkovi ulici je namenjen mladim turistom, na Roški je danes srednja ekonomska šola.

Na prvi pogled se zdi, da je bilanca odlična. A zahteva natančnejšo razčlembo. Je načelo, da se vojska ne sme vmešavati v civilno sfero, po letu 1990 samoumevni standard politične kulture? Bila so obdobja, ko ta standard nikakor ni bil samoumeven. Je varovanje človekovih pravic vrhovno načelo uravnavanja družbe? Recimo, da so človekove pravice pomembna vrednota. A določenim kategorijam prebivalstva nekaterih kar ne bi priznali. Tudi zelo jasne zahteve Evropskega sodišča za človekove pravice imajo zgolj status neobveznega priporočila, ne pa zapovedi, ki mora biti uresničena brez ugovorov.

Kaj pa vladavina prava? Ideja o njej je bila skupni imenovalec zahtev gibanja, ki je pred četrt stoletja spreminjala podobo Slovenije. In prav pri vladavini prava je bilanca najslabša. Je bila ideja preveč abstraktna? Ne. Ideja vladavine prava je bila, žal, žeton v političnih igrah, ne pa ideal, h kateremu naj bi stremeli. Kar je najhujši poraz generacije, ki je leta 1988 izrekla geslo o spoštovanju človekovih pravic.