Čeprav davka na nepremičnine v tem mandatu gotovo še ne bo, je vlada tik pred počitnicami zmogla toliko politične modrosti, da je kljub nekajmesečnemu kolebanju zagrizla v še eno zahtevno snov – zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN).
Vzroki za spremembo sistema množičnega vrednotenja nikoli niso bili sporni: odprava njegove ustavne neskladnosti in potreba po dopolnitvi postopkov, v katerih lastnik nepremičnine lahko vpliva na posplošeno vrednost, tako na pripravo modelov vrednotenja kot na pripisovanje vrednosti. S tem je uvedena možnost ugovora na posplošeno vrednost, če za to obstajajo posebne okoliščine.
Vrednost pa pridobivajo razlogi za uvedbo hitrejšega postopka sprejetja ZMVN-1, tako da so celo premagali dosedanjo politično ignoranco. Ključna sedanja nepremičninska davščina, NUSZ, razpada, treba jo je prenoviti. To že dolgo ve vesoljna Slovenija in vsi odgovorni, a si zatiskajo oči in ušesa. Več kot polovica občin obračunava NUSZ na podlagi neustavnih odlokov, po odločitvi upravnega sodišča pa »posledice formalne nezakonitosti odloka lahko presegajo okvir odločanja v konkretnem postopku in imajo posledice na celotno odmero za posamezno občino«.
Razumljivo torej je, zakaj se je vlada omehčala: če bi se usul plaz pritožb lastnikov poslovnih nepremičnin, ki so z NUSZ nesorazmerno obremenjeni, ali celo vseh, ki jim je bilo nadomestilo odmerjeno na podlagi nezakonitega odloka, to lahko zdesetka prihodke v občinske proračune in ogrozi financiranje občinskih nalog.
ZMVN-1 je nujni korak do prenove NUSZ. V sili hudič muhe žre, vlada, ki po široki razpravi vsebinsko usklajeni ZMVN-1 sprejme in pošlje v parlament, se povrhu izkaže za senzibilno in odgovorno. Naprej se bodo z zakonom, ki ga neizogibno spremlja vroča razprava o bodočih davčnih obremenitvah nepremičnin, v mesecih pred novimi volitvami mučili poslanci.