Predsedniku Emmanuelu Macronu lahko Francozi očitajo marsikaj, tudi monarhistično arogantnost in tehnokratski hlad, ne morejo pa mu oporekati doslednosti pri izvajanju programa: predvolilno je obljubil revolucijo, zdaj vleče napovedano reformo za reformo – in pod pritiski vznejevoljene javnosti naredi tudi kakšen (droben) korak nazaj.Reformirati močno razslojeno Francijo, pregovorno »zamudnico« pri ekonomskem prestrukturiranju in branilko socialne države, je v času globalizma, podivjanih financ in povečane družbene zaskrbljenosti, kaj bo jutri, izjemno odgovorno delo – in prav zato je ključno povezovanje z državljani, ne pa ...