Tiskane izdaje
Tako imamo danes, kot posamezniki in kot družba, opraviti s številnimi pritiklinami tovrstne slabe dediščine. Nastanek srčno-žilnih obolenj je – poleg dobro znanih dejavnikov tveganja, odvisnih od osebnih prijemov posameznika – v kar 80 odstotkih mogoče pripisati okoljskim tveganjem, ki bremenijo zdravje prebivalstva. Močno. Onesnaženost zraka, skupaj s hrupom, namreč vsako leto na stari celini zakrivi kar štiri milijone smrti.
Če se ozremo po Sloveniji, vidimo, da so odgovorni imuni za tako alarmantne podatke. Tovarne še naprej čezmerno onesnažujejo ozračje, inšpekcije se ob pozivih prebivalstva, naj ukrepajo v okviru svojih pristojnosti, namesto na ukrepanje usmerjajo predvsem na pošiljanje prozornih pojasnil. Naše največje letališče je pred kratkim letalski promet preusmerilo nad gosto poseljeno območje; tamkajšnji prebivalci so zdaj s hrupom tako preobremenjeni, da bi zunanji nadzorniki v hipu našli množico argumentov za takojšnjo ukinitev aktualne rešitve in tudi za konkretne sankcije. Zgodi pa se, prav po slovensko, nič.
Ob današnjem svetovnem dnevu srca bo evropski komisar za zdravje Vytenis Andriukaitis prejel peticijo za izboljšanje tovrstnih bivanjskih danosti. Bo potem kaj bolje?
Komisar Andriukaitis, zdravnik in mož, ki je premagal raka, je že na lanskem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein opozoril na nujo večplastnega umevanja, ohranjanja in spodbujanja zdravja. Na nujno sodelovanje vseh akterjev v zdravstvu. Na pomen vpetosti skrbi za zdravje v vse politike, v vse sektorje družbe, tudi v gospodarskega, tudi v finančnega …
Forum EHFG jutri že osemnajstič zapored odpira vrata ključnim akterjem na tem področju s stare celine, prav tako z drugih koncev sveta, tudi evropski komisar za zdravje bo prišel v Bad Hofgastein. Kajti v tem talilnem loncu idej vedno znova priplavajo na površino izvrstni primeri dobre prakse, vredni zgledovanja, ki so doslej sprožili prenekatero spremembo na bolje.
