Tiskane izdaje
Zakon tega ne prepoveduje in tudi ne določa. V Preboldu ga berejo dobesedno: da je šolski sklad namenjen plačilu nadstandarda in tistega, kar ni del izobraževalnega programa. Zato naj starši pri obvezni šoli v naravi ne računajo na ta sredstva.
Mlajšim otrokom je včasih težko razložiti, zakaj imajo nekateri veliko več, drugi pa tako rekoč ničesar. Ko sošolca zjutraj ni v šolo prav na dan, ko gredo na izlet, verjamejo, da je zbolel. Med starši, ki ne zmorejo niti plačila obiska gledališke predstave, je veliko takih, ki delajo za mizerna plačila, a kljub temu presegajo vse cenzuse in izpadejo iz vseh vrst pomoči. Zaslužijo premalo, da bi otroku plačali izlet, a preveč, da bi »zaslužili« pomoč. Rešitev takih zgodb so tudi šolski skladi, ki so črkobralsko lahko tudi le podpora šoli, da kupi opremo za smučanje. Koliko otrok bo na smučarsko šolo v naravi potem prišlo, je drugo vprašanje.
V Preboldu bodo, če bo obveljala ravnateljeva, iz šolskega sklada za šolo v naravi vsakemu dali enako. Ne glede na to, da hočejo starši pomagati in dati sošolcu njihovih otrok več. Ravnatelj pravi, da se hitro lahko kdo pritoži. Bo zato vsem dal enako, ne pa tudi enakih možnosti? Da ga ne bo kdo tožil?
Bolj dodelana zakonodaja ali zgolj dodatek, da je v šoli komu dovoljeno tudi bolj pomagati, je očitno nujno. Črkobralci sicer radi poiščejo luknje. Ki jim olajšajo odločanje ali jih celo rešijo odgovornosti pri odločanju. Če vsi dobijo enako, je za odločevalca najlaže. Otroku, ki bo gledal, ko bodo sošolci odhajali na avtobus, verjetno ne bo tako.
