Tiskane izdaje
Energija sonca se je v fosilnih gorivih zelo zgostila, to je omogočilo skokovit razvoj človeštva. Postali smo tako učinkoviti, da v tednu zravnamo celotne hribe, v pol dneva preletimo pol sveta, pretovorimo celotne proizvodnje na druge celine in še marsikaj. Toda so tudi temne strani tega razvoja. Razlike med ljudmi se povečujejo, fosilna goriva pospešujejo podnebne spremembe, ki bodo razlike še skokovito povečale, boj za vire se zaostruje, po drugi strani pa plavamo v plastičnih morjih, v katerih plavajo tudi ribe, degenerirane zaradi izpustov Fukušime.
Tehnologije napredujejo, mogoče se bodo pametne glave vendarle kmalu obrnile od pametnih telefonov in lotile razmišljanja o tem, kako za te napravice porabiti čisto malo energije in kako to energijo pridobiti na okolju in ljudem prijazen način. Brez umazanega zraka, uničenih pokrajin, naftnih razlitij in črnih hribov premoga.
Mogoče se bodo domislili, da je energija povsod, da jo proizvajajo že rastline in bakterije v prsti. Mogoče ne bo treba vedno znova poslušati poročil o nujnosti velikih, večstomilijonskih projektov, temveč o zadrugah ljudi, ki so vložili v vrsto malih plavajočih hidroelektrarn, ki ne motijo nobene ribe in nobene vidre. Ali pa v vetrnice v varovalnem pasu avtocest. Zahteve, da bi bilo mogoče skupnostno vlagati v sončne elektrarne, že obstajajo. Da so te učinkovitejše, če so hlajene, in da se da odvečno toploto tudi uporabiti, pa ni tako splošno znano.
Če je napoved, da bodo z veseljem ugasnili termoelektrarne, ko bo dovolj čistih elektrarn, trdna in resnična, se bo treba podvizati. Sončne elektrarne so lahko tudi kolesarske steze ali ceste. Nekaj let bomo še potrebovali klasično energetiko. Dobro bi bilo, da bi bila učinkovita. Vendar tako, kot je urejena v Sloveniji, ne more biti. Vsa državna energetika ne dosega velikosti povprečno velike evropske energetske družbe, a je razbita na več deset družb, ki tekmujejo med sabo. Tako zmanjka denarja za nastop na tujih trgih, ta pa je nujen, saj tuji trgovci že pridobivajo dele našega trga. In država, to smo vsi, izgublja lastnino.
Ne zgolj to, težave so že kronične. Energetskega koncepta sploh ne bo, slišimo. Pred leti je Slovenija zapravila priložnost, da bi odkupila polovico jedrske elektrarne. Bo zdaj, ko je podaljšala njeno življenjsko dobo, spet pozabila na meddržavno pogodbo? Tudi za ta premislek bi bile nujne pametne glave, ne tiste, izbrane po politični pripadnosti. Energetika se spreminja, naj se tudi odnos do nje. Poiskati je treba sinergije, povečati učinkovitost, pripraviti jo je treba na prihodnost. Ta pa je v zeleni Sloveniji gotovo čista in zelena.
