Črv v načetem jabolku

Nekaj smo pozabili, je opozarjal ameriški filozof Marshall McLuhan. Ko volimo predsednike in vlade, razmišljamo o tem, kdo je desni in kdo levi. Pozabili pa smo, da je pomembno edino to, ali je v hišah elektrika.

Če parafraziramo tega teoretika komunikacij, ki je s preprostostjo genija napovedal globalno elektronsko medsebojno odvisnost, bi morali tudi na reforme pogledati med levim in desnim. Ko so se pred desetletji vanje podajale komunistične države, so si idealisti modernizacije predstavljali, da jih bodo povedle v demokracijo. Pragmatični kapitalisti pa so upali, da jim bodo prinesle večji dobiček. Tako se je pozabilo na bistveno: ali bodo človeške.

Ko se je ta teden uprlo več tisoč delavcev družbe Foxconn, ki izdeluje Applove dokaze o McLuhanovem vizionarstvu, je zasvetil še en opozorilni vprašaj nad globalnim dvomom o vsem, kar so gospodarske reforme prinesle v avtokratski Kitajski pa tudi v demokratični Indiji. In po vsem svetu, ki je v zadnjih desetletjih vse ideologije in vere zamenjal z zaupanjem v spremembe.

Sredi julija so se v indijskem Manesarju delavci dvignili proti upravnikom družbe Maruti Suzuki in enega ubili. Ko jih je bilo približno sto ranjenih, so tovarno japonskega vlagatelja prisilili, da je ustavila tekoči trak. Nezadovoljstvo je tudi tam preraslo v tisti isti bes, ki je izzval upor v tovarni, v kateri proizvajajo enega najbolj priljubljenih izdelkov med Kitajci. V obeh primerih pa je nasilje izzvalo predvsem pokopano upanje na človeka vredno življenje.

Medtem ko so delavci v enem delu tovarniškega kompleksa Foxconna v ponedeljek razbijali vse, kar se je znašlo na njihovi poti, je imel v drugem delu kompleksa 20-letni Zhao Fei ob svoji postelji knjigo o Stevu Jobsu. Seveda je on njegov idol. A čeprav ni sodeloval v pretepu, je tudi on ogorčen, ker je družba za polovico zmanjšala število zaposlenih, hkrati pa obdržala enake plače in proizvodne cilje. Zhao čuti, da je tudi njegovo življenje zdaj pol manj vredno.

Apple je na Kitajsko prinesel večje družbene spremembe kot katera koli zahodna vlada, ki je od voditeljev v Pekingu neuspešno zahtevala demokratizacijo. Zaradi ipadov in iphonov so Kitajci zdaj bolj kot kdaj prej omreženi v globalne trende.

A v načetem jabolku je nevaren črv, ki jih je omrežil tudi v globalno izginjanje delavskih pravic in skupno odmiranje delavskega razreda, ki se vse bolj spreminja v sezonske najemnike z uničenim političnim in razvrednotenim družbenim položajem.

Ko izgine razred, ostanejo ljudje, ki bi mu morali pripadati. Kateri kategoriji se bodo pridružili v prihodnje? Bodo postali novi revolucionarji z orožjem Robina Hooda – ali klasični nacionalisti z letalonosilkami, usmerjenimi proti Japonski? Vse je odvisno od tega, ali bodo hiše imele elektriko. Ali bo v državi dovolj delovnih mest. In ali bo cilj sprememb kljub vsemu – človek.