Dajte mladim prihodnost!

So zgodbe. Zgodbe nasmejanih mladih obrazov in zgodbe žalostnih oči. Vse pogosteje beremo o prvih, ki v tujini dobivajo nagrade. Toda tudi vse pogosteje srečujemo druge, ki so z nekaj sto evri (če sploh) na mesec ujeti v začaranem krogu. Krogu brez človeka vredne prihodnosti.

In so besede. Predvsem tistih, ki so že odločali ali pa še bodo. Besede teh v zadnjih tednih natančno poslušamo in beremo. V prvem osnutku koalicijske pogodbe je nekaj ukrepov, ki jih soglasno pozdravljajo predstavniki mladih, in nekaj takih, v katerih se zrcali predvsem interes posameznikov. Če bodo prvi uspešno uresničeni, bo mladim gotovo lažje. Če ne, bomo še pogosteje srečevali mlade, ki družbi ne bodo mogli dati veliko.

Ni pa v osnutku pogodbe zapisano, da so mladi prioriteta te družbe. Nič zato. Teh besed smo se naposlušali pri vladi v odhodu, a od njih, vsaj večina, ni imela nič. Prav tako ni bilo nič od napovedane selitve urada za mladino v kabinet premierke. Zataknilo se je, spet, pri kadrovanju. Interesov je bilo očitno preveč. Interesov za kadrovanje, in ne za iskanje boljših priložnosti za mlade. Za tiste, ki nimajo političnih botrov in ki jim starši ne znajo ali pa ne morejo pomagati. In teh je vse več. Potrebujemo ukrepe, tudi zato da jutri ne bi bili mladi v Sloveniji več tisti, katerih brezposelnost se je v zadnjih letih povečevala najhitreje v Evropski uniji, in da slovenska mladina ne bo več prisiljena živeti pri starših dlje kot povprečno drugod v Evropi. Zato: dajte mladim prihodnost. Če je ne bodo imeli oni, je ne bodo imeli niti drugi. In brez prihodnosti bo tudi država. Vam, oblastniki, res ni vseeno zanjo?